minēstra f
1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora
2. kulin. prva jed
3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo
4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti
Zadetki iskanja
- nōdo m
1. vozel:
nodo d'amore okrasni vozel
nodo comune navadni vozel
nodo gordiano gordijski vozel (tudi pren.);
nodo delle guide alpin. varovalni vozel
nodo parlato navt. ladijski vozel
fare un nodo al fazzoletto narediti vozel na robčku
2. pren. zveza
3. pren. ovira, težava:
sciogliere il nodo razrešiti težavo, problem
4. pren. vozel, bistvo, težišče
5. pren.
un nodo di lacrime ihtenje
un nodo di tosse kašljanje, pokašljevanje
ho un nodo alla gola nekaj se mi je zataknilo v grlu
6. vozel, vozlišče:
nodo ferroviario železniški vozel
nodo stradale cestni vozel
7. bot. odebelina (na veji)
8. navt. vozel (enota za hitrost)
9.
punto a nodo obrt vozličasti vbod
PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se na koncu plača - nōia f
1. dolgčas:
ammazzare la noia ubijati dolgčas
avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
venire a noia naveličati se (koga, česa)
2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
avere noie con la legge imeti težave z zakonom
la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja
3. sitnež, nadležnež - oltraggio m (pl. -gi)
1. huda žalitev:
fare, recare oltraggio (a) žaliti (koga, kaj)
un oltraggio al buon senso nekaj, kar žali zdravo pamet, kar nasprotuje zdravemu razumu
2. pravo žalitev uradne osebe - paio m (f pl. -ia) par:
paio di guanti par rokavic
un paio pren. nekaj
un altro paio di maniche pren. drug par rokavic, nekaj povsem drugega
fare il paio dobro se ujemati - pentola f
1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja
2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan - pēzzo m
1. kos:
fare un bel pezzo di strada prehoditi lep kos poti
da un pezzo a questa parte že nekaj časa
2. kos, del:
smontare una macchina pezzo per pezzo razstaviti stroj po kosih
ridurre in pezzi raztrgati, razdrobiti na kosce
costume da spiaggia in due pezzi dvodelne kopalke
un pezzo di bravura glasba mojstrsko izvajano delo
3. (časopisni) članek
pezzo grosso pren. velika živina
pezzo da museo redek, muzejski primerek - praticaccia f (pl. -ce)
1. zapletena, težko rešljiva zadeva
2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo - pronunciare, pronunziare
A) v. tr. (pres. pronuncio, pronunzio)
1. izgovoriti, izgovarjati
2. ekst. izreči, izrekati; povedati, reči:
pronunziare qualche parola di circostanza povedati nekaj priložnostnih besed
senza pronunziare parola tiho, ne da bi črhnil besedo
pronunziare un discorso imeti govor, govoriti
pronunziare un giudizio (su) izreči sodbo (o)
pronunziare una sentenza izreči razsodbo
B) ➞ pronunciarsi, pronunziarsi v. rifl. (pres. mi pronuncio, pronunzio)
pronunciarsi contro, a favore di izreči se zoper, za (koga, kaj) - propōsito m
1. naklep, namen:
uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
di proposito namenoma, namerno
perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan
2. predmet, zadeva, stvar:
a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
in proposito di, a proposito di kar zadeva
vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
capitare a proposito priti o pravem času
male a proposito neprimerno, nespodobno
fuori di proposito neprimeren - qua1
A) avv.
1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave
2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!
3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa
4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran
B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom - qui avv.
1. tu, tukaj; sem, semkaj:
abito qui a due passi stanujem tu blizu
fin qui do sem; doslej
2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!
3. tu, zdaj, pri tem:
qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!
4.
da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
abita di qui stanuje tu, tod
è di qui iz teh krajev je, domačin je
per di qui tod
di qui in avanti odslej, poslej
di qui a domani do jutri
di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni - raccapezzare
A) v. tr. (pres. raccapezzo)
1. mukoma zbrati:
raccapezzare un po' di soldi zbrati nekaj denarja
2. razumeti
B) ➞ raccapezzarsi v. rifl. (pres. mi raccapezzo) znajti se (v čem); doumeti:
non raccapezzarsi ne znajti se, zmesti se - restare v. intr. (pres. rēsto)
1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še
2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati
3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare
4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...
5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice
6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej - rotto
A) agg.
1. razbit, zlomljen; neuporaben; pren. prebit, zdelan:
ossa rotte prebite kosti
2. pren. odporen, vajen, privajen; slabš. vdan:
rotto alla fatica vajen naporov
B) m pren.
farcela, uscirne per il rotto della cuffia komaj, kakor po čudežu jo odnesti
C)
rotti pl. drobiž; in nekaj čez:
diecimila lire e rotti nekaj čez deset tisoč lir - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - scambiare
A) v. tr. (pres. scambio)
1. menjati, zamenjati
2. izmenjati, izmenjavati:
scambiare due parole izmenjati nekaj besed
B) ➞ scambiarsi v. rifl. (pres. ci scambiamo) izmenjati, izmenjavati si - slittare v. intr. (pres. slitto)
1. sankati se
2. avto drseti
3. pren. polit. drseti, nagibati se:
il partito sta slittando a sinistra stranka se nagiba v levo
4. pren. drseti, padati (vrednost):
il franco continua a slittare frank še naprej drsi
5. pren. zamujati, biti preložen:
l'uscita del dizionario è slittata di parecchi mesi izid slovarja zamuja nekaj mesecev - smanioso agg.
1. živčen, neučakan
2. željan:
smanioso di avere qcs. željan imeti nekaj - stretto
A) agg.
1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi
2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom
3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom
4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil
5. nujen, hud
6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti
7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka
8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati
9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino
10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše
11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)
B) avv.
1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko
2. pren. strogo, striktno
C) m
1. morska ožina
2. glasba stretto (pri fugi)