Franja

Zadetki iskanja

  • asino

    A) m

    1. zool. osel (Equus asinus)

    2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
    fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
    legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
    lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
    calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
    a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
    bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
    fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
    è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
    asino risalito obogateli kmetavzar
    PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak

    B) agg. redko neveden, neotesan, bedast
  • caldana f

    1. naval vročine; pren. jezni izbruh:
    quando gli vengono le caldane è irriconoscibile ko se razvname, ga ni moč prepoznati

    2. gradb. izolacijski sloj
  • cavallo m (f -la)

    1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
    cavallo baio rjavec
    cavallo bianco belec
    cavallo sauro rjavec
    cavallo morello vranec
    cavallo da sella jezdni konj
    cavallo da tiro vprežni konj
    cavallo da corsa dirkalni konj
    a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
    medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
    febbre da cavallo pren. huda vročica
    spropositi da cavallo pren. hude napake
    essere a cavallo pren. biti na konju
    cavallo di battaglia paradni konj
    andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

    2. tehn.
    cavallo, cavallo vapore konjska moč

    3.
    cavallo di Frisia voj. španski jezdec

    4. šport konj:
    cavallo con maniglie konj z ročaji

    5. šah skakač

    6. korak (pri hlačah)
    PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
    campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast
  • decisionale agg. ki (lahko) odloča:
    potere decisionale moč odločanja
    centri decisionali centri odločanja
  • distraibile agg. ki se lahko drugače uporabi:
    forze non distraibili dall'opera in corso delovna sila, ki je ni moč odtegniti z dela, ki je v teku
  • erculeo agg.

    1. herkulski

    2. pren. močen, korenjaški, silen:
    forza erculea silna moč
  • evidēnza f

    1. očitnost:
    l'evidenza dei fatti očitnost dejstev
    mettere in evidenza opozoriti na, podčrtati
    mettersi in evidenza opozoriti nase, vzbuditi pozornost; izrazna moč:
    l'evidenza di una metafora izrazna moč prispodobe

    2. gotovost, jasnost:
    è di una evidenza matematica to je matematično gotovo
  • indomabile agg.

    1. neukrotljiv

    2. pren. neupogljiv:
    morbo indomabile neozdravljiva bolezen
    materiale indomabile material, ki ga ni moč obdelovati
  • intrattabile agg. ki se ne da obdelati, obravnavati; pren. neprijazen, oduren:
    metallo intrattabile kovina, ki je ni mogoče obdelati
    problema intrattabile problem, ki ga ni moč obravnavati
    persona intrattabile neprijazna oseba
  • maritale agg. možev; zakonski:
    potestà maritale moževa moč
    consorzio maritale zakon, zakonska zveza
  • muscolo m

    1. anat. mišica:
    avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice

    2.
    muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
    certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
    essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
    essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije

    3. meso (zaklane živine)

    4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica
  • partire2 v. intr. (pres. parto)

    1. oditi, odhajati; odpotovati; iti
    partire da casa oditi z doma
    partire per le vacanze oditi na počitnice
    partire per la guerra iti k vojakom, na vojsko, v napad; pren. zjeziti se
    partire in quarta pren. oditi na vso brzino, na vso moč

    2. pren. začeti, začenjati se, izvirati

    3. šport startati

    4. pog. pokvariti se

    5. pren. pog. napiti se
  • perché

    A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
    perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?

    B) cong. (zato) ker; (zato) da

    C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
    non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • quarta f

    1. šol. četrti razred

    2. avto četrta hitrost:
    ingranare la quarta dati v četrto hitrost
    partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti
  • rēmo m veslo:
    barca a remi čoln na vesla
    sport del remo veslanje, veslaški šport
    andare a remo e vela pren. dirjati na vso moč
    ritirare i remi in barca pren. obesiti na klin, odnehati, prenehati (dejavnost)
  • ribasso m

    1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
    essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
    fare un ribasso napraviti popust
    vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)

    2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
    giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost