Franja

Zadetki iskanja

  • cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
    essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
    gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
  • calcio1 m (pl. -ci)

    1. brca:
    prendere a calci qcn. koga obrcati
    mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
    dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
    dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
    dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
    questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

    2. šport nogomet:
    calcio americano ameriški rugby

    3. šport strel:
    calcio di punizione kazenski strel
    calcio di rigore enajstmetrovka
    calcio d'angolo kot
  • cammino m

    1. hoja, pot:
    mettersi in cammino iti, kreniti na pot
    due ore di cammino dve uri hoje
    essere in cammino biti na poti
    cammin facendo med potjo, spotoma

    2. pot, smer:
    chiedere il cammino vprašati za pot
    un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
    cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
    aprirsi il cammino utreti si pot
    tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

    3. gibanje (nebesnih teles):
    il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

    4. pren. pot, ravnanje:
    il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
    far molto cammino dobro napredovati

    5. fiz. pot:
    cammino libero medio povprečna prosta pot
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • Cariddi f

    1. geogr., mitol. Karibda

    2.
    essere tra Scilla e Cariddi pren. priti med Scilo in Karibdo, priti med krnice in pečine
  • chiōcciola f

    1. zool. polž:
    fare una vita da chiocciola pren. živeti med štirimi stenami
    scala a chiocciola polžaste stopnice

    2. tehn. matični navoj

    3. anat. polž

    4. glasba polžek (pri violini)
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
    concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
    fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
    mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • concatenazione f medsebojna zveza, povezava, povezanost, odnos:
    concatenazione di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
  • conferire

    A) v. tr. (pres. conferisco)

    1. oddati:
    conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup

    2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
    conferire un titolo podeliti naslov
    conferire un premio podeliti nagrado

    3. dajati:
    l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco

    B) v. intr.

    1. razpravljati, imeti razgovor:
    conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem

    2. prijati, koristiti:
    i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
    l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč
  • confondere*

    A) v. tr. (pres. confondo)

    1. zmešati, pomešati

    2. zamenjati

    3. zmesti, zbegati; presenetiti

    B) ➞ confondersi v. rifl. (pres. mi confondo)

    1. pomešati se:
    confondersi tra la folla pomešati se med množico

    2. zmesti se, zbegati se:
    al sentire quelle parole si confuse ko je zaslišal te besede, se je zbegal
  • connessione f zveza, stik (tudi pren.):
    tra i due fatti non c'è connessione med dogodkoma ni nobene zveze
  • connubio m (pl. -bi)

    1. knjižno zakon

    2. pren. zveza:
    connubio di arte e scienza zveza med umetnostjo in znanostjo
    connubio fra la destra e il centro polit. zveza med desnico in sredino
  • correlazione f

    1. soodnosnost; medsebojna zveza, medsebojno razmerje; korelacija:
    correlazione delle parti col tutto medsebojna zveza med deli in celoto

    2. jezik sosledica:
    correlazione dei tempi sosledica časov

    3. mat. korelacija, recipročnost
  • correntizio agg. (m pl. -zi) polit. ki se nanaša na politično strujo:
    lotta correntizia boj med strujami
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • corsa f

    1. tek; tekanje:
    a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
    a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
    fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
    essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

    2. šport tek; dirka:
    corsa a ostacoli tek z ovirami
    corsa di cavalli konjska dirka
    cavallo da corsa dirkalni konj
    corsa automobilistica avtomobilska dirka

    3. pl. konjske dirke

    4. pren.
    corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
    corsa agli armamenti oboroževalna tekma

    5. vožnja:
    la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
    proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
    perdere la corsa zamuditi vlak

    6. voj.
    guerra di corsa gusarsko vojskovanje
  • corso m

    1. tek; tok:
    il corso di un fiume rečni tok
    il corso del sangue krvni obtok, krvotok
    corso d'acqua reka

    2. navt. plovba:
    capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

    3. sprevod; obhod:
    corso mascherato sprevod mask

    4. korzo

    5. pot; tek; potek:
    nel corso dei secoli v stoletjih
    nel corso di v; med
    lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
    in corso di stampa v tisku
    dare corso a qcs. začeti
    la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

    6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
    fuori corso absolvent, absolventka

    7. učbenik

    8. ekon. tečaj; kurz:
    fuori corso zunaj prometa, neveljaven
    corso forzoso prisilni tečaj