Franja

Zadetki iskanja

  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce
  • concorrēnte m, f

    1. kandidat, kandidatka; tekmovalec, tekmovalka:
    i concorrenti per il posto sono una massa kandidatov za to mesto je ogromno

    2. konkurent, konkurentka
  • concorrere* v. intr. (pres. concorro)

    1. knjižno stekati se, zbirati se

    2. mat. stekati se, konvergirati

    3. sodelovati, prispevati:
    concorrere a una spesa prispevati k stroškom

    4. potegovati se (za), konkurirati (za):
    concorrere a un impiego potegovati se za delovno mesto

    5. redko soglašati:
    concorrere in un'opinione soglašati z mnenjem
  • coprire*

    A) v. tr. (pres. cōpro)

    1. kriti, pokriti, prekrivati:
    coprire la pentola pokriti lonec
    coprire una casa prekriti streho

    2. zavarovati, zaščititi:
    coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

    3. pren. prikriti; prikrivati:
    coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

    4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
    coprire il fabbisogno pokriti potrebe
    coprire le spese poravnati stroške

    5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
    coprire un posto zasesti mesto
    coprire una carica opravljati funkcijo

    6. pren. preteči, prehoditi:
    coprire un percorso preteči razdaljo

    7. pren. zasuti, obsipati:
    coprire di baci obsipati s poljubi
    coprire di botte prebutati, premlatiti

    B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

    1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
    coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

    2. braniti se, zavarovati se

    3. pren.
    coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
    coprirsi di rossore zardeti

    4. prekriti se; napolniti se:
    coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
    è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
    deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo
  • designare v. tr. (pres. designo)

    1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
    è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade

    2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
    designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja

    3. kazati:
    ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost
  • devōto

    A) agg.

    1. vdan, privržen; zvest:
    devoto alla tradizione privržen izročilu
    devoti ossequi z vdanim spoštovanjem (v pismih)

    2. pobožen:
    luogo devoto posvečeno mesto
    libro devoto molitvenik

    B) m (f -ta)

    1. relig. (pobožni) častilec; vernik:
    i devoti della Vergine častilci Device Marije

    2. vdana, zvesta oseba
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • dinanzi

    A) avv.

    1. spredaj:
    levati dinanzi! izgini!, poberi se!

    2. prej:
    vedere dinanzi predvidevati

    B) prep.
    dinanzi a pred

    C) agg. invar. spredaj; prej:
    il posto dinanzi mesto spredaj
    il giorno dinanzi dan prej
  • disputare

    A) v. intr. (pres. disputo)

    1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
    disputare di politica razpravljati o politiki

    2. potegovati se; konkurirati:
    disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje

    B) v. tr.

    1. razpravljati o čem

    2. spodbiti, spodbijati

    3. šport tekmovati (teči, igrati):
    disputare una gara tekmovati
    disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
    disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji

    C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
    disputarsi il posto potegovati se za mesto
    disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)
  • erigere*

    A) v. tr. (pres. erigo)

    1. postaviti, postavljati:
    erigere un monumento postaviti spomenik

    2. pren. osnovati, odpreti, odpirati:
    erigere una scuola odpreti šolo

    3. povzdigniti:
    la città fu eretta a ducato mesto so povzdignili v vojvodstvo

    B) ➞ erigersi v. rifl. (pres. mi erigo) delati se, postaviti se, razglasiti se:
    erigersi a giudice postaviti se za sodnika
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • etērno

    A) agg.

    1. večen:
    giurare eterno amore prisegati večno ljubezen
    il sonno eterno smrt
    la vita eterna relig. večno življenje
    la città eterna večno mesto, Rim
    in eterno večno

    2. nenehen, neskončen:
    un discorso eterno neskončen govor

    B) m

    1. večnost

    2.
    l'Eterno Večni, Bog
  • fondare

    A) v. tr. (pres. fondo)

    1. položiti temelje:
    fondare una diga položiti temelje jeza
    fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
    fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto

    2. osnovati, ustanoviti:
    fondare un circolo ustanoviti krožek
    fondare un'impresa ustanoviti podjetje

    3. pren. zasnovati, utemeljiti:
    fondare una teoria zasnovati teorijo
    fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih

    B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)

    1. temeljiti, biti zasnovan:
    le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah

    2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
    non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube
  • formulario m

    1. zbirka formul:
    formulario chimico, farmaceutico zbirka kemičnih, farmacevtskih formul

    2. formular, obrazec; vprašalnik:
    riempire il formulario di una domanda di assunzione izpolniti formular prošnje za delovno mesto
  • funzione f

    1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
    funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
    funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
    fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
    fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
    il facente funzione vršilec dolžnosti

    2. mat. funkcija

    3.
    in funzione di odvisno od:
    l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

    4. pren. vloga, naloga, namen:
    sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

    5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
    le funzioni domenicali nedeljski obredi

    6. pog. opravilo, opravek:
    una funzione noiosa dolgočasno opravilo
  • godere* v. intr. (pres. gōdo)

    1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
    godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
    godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
    prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
    PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

    2. imeti prednost, korist:
    la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

    3. uživati:
    godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti
  • guarnire v. tr. (pres. guarnisco)

    1. opraviti, okrasiti:
    guarnire un cappello di piume okrasiti klobuk s perjem

    2. opremiti, oborožiti, utrditi:
    guarnire una città di mura utrditi mesto z obzidjem
    guarnire una nave opremiti ladjo

    3. kulin. garnirati, obložiti:
    guarnire l'arrosto con patatine al forno garnirati pečenko s pečenim krompirjem
  • impadronirsi v. rifl. (pres. mi impadronisco)

    1. polastiti se, prisvojiti si, osvojiti:
    impadronirssi di qcs. polastiti se (česa)
    il nemico si è impadronito della città sovražnik je osvojil mesto

    2. obvladati, obvladovati:
    in pochissimo tempo si è impadronito dell'inglese hitro je obvladal angleščino