Franja

Zadetki iskanja

  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • giovedì m četrtek:
    giovedì grasso debeli četrtek
    giovedì santo veliki četrtek
    mancare un giovedì, non avere tutti i giovedì pren. biti malo trčen, čez les
  • girēlla

    A) f

    1. škripec, izžlebljeno kolesce

    2. vrtavka (igračka)

    3. ekst. kolesce:
    una girella di cacio kolesce sira; pren. čudaštvo
    dare nelle girelle pren. toskansko biti prismuknjen, biti malo čez les

    B) m invar. vetrnjak, kdor se obrača po vetru
  • giretto m

    1. pomanjš. od ➞ giro

    2. kratek sprehod:
    fare un giretto malo se sprehoditi
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • importare

    A) v. tr. (pres. impōrto)

    1. trgov. uvoziti, uvažati; pren. uvesti, uvajati; vnesti, vnašati

    2. imeti za posledico; pomeniti:
    un'impresa che importa forti spese podjetje, ki prinaša velike stroške

    B) v. intr. biti pri srcu, biti važno

    C) v. intr. impers.

    1. biti važno, brigati:
    non me ne importa nulla, un accidente, un fico secco malo, figo mi je mar

    2. biti potrebno
  • indiētro

    A) avv.

    1. nazaj:
    avanti e indietro naprej in nazaj
    l'orologio è indietro, va indietro ura zaostaja
    dare indietro qcs. kaj vrniti, vračati
    tirarsi indietro pren. umakniti, umikati se (obveznostim)
    essere, rimanere indietro in qcs. v čem zaostajati
    essere indietro pren. malo razumeti
    fare macchina indietro pren. sneti besedo, umakniti se

    2.
    all'indietro nazaj; v obratno smer:
    cadere all'indietro pasti vznak

    B) inter. nazaj!
  • insalata f

    1. kulin. solata:
    insalata mista mešana solata
    insalata cruda, cotta surova, kuhana solata

    2. zelenjava (za solato)

    3. kulin. solata:
    insalata di riso riževa solata
    insalata russa ruska solata
    in insalata v solati
    mangiare qcn. in insalata koga pojesti za malo južino

    4. pren. zmešnjava, mešanica
  • linea f

    1. črta:
    tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
    linea di partenza šport štartna črta
    linea d'arrivo šport ciljna črta

    2. mat.
    linea retta premica
    linea curva krivulja

    3. meja, mejna črta:
    linea di vetta (spartiacque) razvodje

    4. črtica (na toplomerih):
    la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla

    5. ekst. rast, vitka linija:
    conservare la linea obdržati linijo, vitkost

    6. kroj, model; ekst. eleganca:
    abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka

    7. voj. bojna črta:
    vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
    essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti

    8. vod; zveza:
    linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
    Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom

    9. linija, smernice, načela:
    linea di condotta obnašanje, ravnanje
    essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke

    10. proga:
    linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
    linea dell'autobus avtobusna proga
    nave di linea linijska ladja

    11.
    linea difensiva voj. obrambna črta
    linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta

    12. koleno:
    linea maschile moško koleno

    13.
    in linea di principio, di massima načeloma, v principu
  • macchiato agg.

    1.
    caffè macchiato kulin. kava s kancem mleka
    spaghetti macchiati špageti z malo omake

    2. lisast, pegast
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • marzo m marec:
    essere nato di marzo šalj. biti čudaški, malo čez les
  • mille

    A) agg. invar.

    1. tisoč:
    avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
    essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
    un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

    2. tisoč, zelo veliko:
    mille auguri lepe pozdrave!
    mille grazie prav lepa hvala!
    si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

    B) m

    1. tisoč:
    il Mille leto tisoč
    i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

    2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
    correre i mille teči tisoč metrov
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • natale

    A) agg.

    1. rojsten, roden; domači:
    giorno natale rojstni dan
    terra natale rojstni kraj, domovina

    2. otr.
    Babbo natale božiček

    B) m

    1. (natalizio) rojstni dan:
    natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
    festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan

    2.
    Natale relig. božič:
    albero di Natale božična jelka
    durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
    essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik

    3.
    natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor
  • cong. ne, niti:
    né l'uno né l'altro vuole cedere niti eden niti drug noče popustiti
    né più né meno nič več in nič manj, prav toliko
    né punto né poco prav nič, niti malo ne
    non mi fa né caldo né freddo pren. prav nič me ne briga, prav nič mi ni mar
    non posso aiutarti né darti un consiglio ne morem ti ne pomagati ne svetovati
  • nuotata f plavanje:
    ho fatto una bella nuotata malo sem šel plavat
  • nutrire

    A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)

    1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati

    2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
    nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih

    3. knjižno dojiti

    4. pren. gojiti:
    nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
    nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim

    B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.)
  • ormai avv. pa; že:
    ancora un po' e siamo ormai arrivati še malo, pa smo na cilju
    è ormai un mese che aspetto že mesec dni čakam