Franja

Zadetki iskanja

  • stronfione m (f -na) toskansko pog.

    1. kdor veliko sopiha

    2. pren. bahač, nadutež
  • tesaurizzatore m (f -trice) kdor tezavrira
  • toscaneggiante m, f jezik kdor uporablja toskanizme; kdor govori, piše po toskansko
  • visionario

    A) m (f -ia; m pl. -ri)

    1. relig. videc, vizionar

    2. psihiatr. kdor ima privide, halucinacije

    3. pren. vizionar, sanjač, zanesenjak, utopist

    B) agg. (m pl. -ri)

    1. vizionaren; preroški

    2. zanesenjaški, sanjarski, utopičen, neuresničljiv
  • abbracciare

    A) v. tr. (pres. abbraccio)

    1. objeti

    2. pren. zaobjeti, zajeti, vsebovati:
    abbracciare con lo sguardo s pogledom zajeti

    3. pridružiti se (komu), potegniti (s kom), sprejeti (kaj), posvetiti, posvečati se, vdati se (čemu):
    abbracciare la causa della rivoluzione posvetiti se revolucionarni stvari
    PREGOVORI: chi troppo abbraccia nulla stringe preg. kdor preveč objame, ničesar ne zajame

    B) ➞ abbracciarsi v. rifl. (pres. ci abbracciamo) objeti, objemati se
  • alloggiare

    A) v. tr. (pres. allōggio)

    1. vzeti pod streho, nastaniti

    2. pren. redko gojiti čustva

    B) v. intr. stanovati
    PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor zadnji pride, dobi kosti
  • ambasciatore m veleposlanik, ambasador; glasnik:
    ambasciatore plenipotenziario pooblaščeni poslanik
    PREGOVORI: ambasciator non porta pena preg. kdor prinaša slabe vesti, ni kriv zanje
  • arrivare v. intr. (pres. arrivo)

    1. priti, dospeti:
    arrivare alla laurea priti do diplome
    arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
    arrivare al fine doseči cilj
    non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
    a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
    arrivare correndo priteči
    arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
    arrivare di buon'ora priti zgodaj

    2. doseči (kaj):
    arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
    Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

    3. priti (do), segati (do), dočakati:
    le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
    questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
    è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
    se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

    4. uveljaviti se, uspeti:
    tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
    PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje
  • avvocato m

    1. odvetnik, advokat:
    parlare come un avvocato govoriti kot strgan dohtar
    avvocato delle cause perse šalj. zakoten pravdač, kdor zagovarja nevzdržne trditve

    2. branilec, zagovornik:
    avvocato di un'idea zagovornik neke ideje
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • campare1 v. intr. (pres. campo)

    1. živeti, preživljati se:
    campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
    campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
    campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
    tirare a campare nekako se prebijati
    campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže

    2. knjižno uiti:
    campare dalla prigionia uiti iz ujetništva
  • casa f

    1. hiša:
    casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

    2. dom:
    andare a casa iti domov
    uscir di casa iti z doma
    mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
    cercar casa iskati stanovanje
    fatto in casa domač (hrana)
    giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
    casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
    mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
    abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
    tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
    casa religiosa samostan
    mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
    uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
    fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
    essere di casa biti domač

    3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
    la real casa kraljeva družina

    4.
    casa di cura sanatorij; zdravilišče
    casa di ricovero dom za onemogle
    casa di pena kaznilnica
    casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
    casa dello studente dijaški, študentski dom
    casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
    casa da gioco igralnica

    5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
    casa editrice založba
    la casa del caffè prodajalna kave
    casa di mode modna hiša

    6. igre šahovsko polje
    PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima
  • catastrōfico agg. (m pl. -ci) katastrofalen; katastrofičen; črnogled:
    previsioni catastrofiche črnogleda predvidevanja
    uomo catastrofico pesimist; kdor vidi vedno najhujše
  • cena f

    1. večerja:
    dara una cena prirediti slavnostno večerjo

    2. relig.
    ultima cena zadnja večerja
    cena eucaristica obhajilo
    PREGOVORI: chi va a letto senza cena tutta notte si dimena preg. kdor gre brez večerje spat, se vso noč v postelji preobrača
  • cēnto

    A) agg. invar.

    1. sto:
    un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
    una volta su cento poredkoma
    al cento per cento popolnoma, stoodstotno
    novantanove volte su cento skoraj vedno

    2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
    avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
    trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
    cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
    è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
    il numero cento stranišče, WC

    3. (za samostalnikom) stoti:
    pagina cento stota stran
    il paragrafo cento stoti odstavek

    4.
    per cento odstotek:
    un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
    essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
    PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

    B) m invar.

    1. sto:
    il Consiglio dei Cento Svet stotih

    2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
    vincere i cento zmagati na sto metrov
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • colui pron. (f colēi; m, f pl. coloro) oni, ona, tisti, tista
    colui che kdor
  • confessare

    A) v. tr. (pres. confēsso) priznati; izpovedati:
    confessare una colpa priznati krivdo
    confessare i propri peccati relig. izpovedati grehe

    B) ➞ confessarsi v. rifl. (pres. mi confēsso)

    1. priznati:
    confessarsi colpevole priznati krivdo

    2. relig. spovedati se, iti k spovedi

    3. zaupati se (tudi šalj.)
    PREGOVORI: peccato confessato è mezzo perdonato preg. kdor prizna, mu je pol oproščeno
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka