stronfione m (f -na) toskansko pog.
1. kdor veliko sopiha
2. pren. bahač, nadutež
Zadetki iskanja
- tesaurizzatore m (f -trice) kdor tezavrira
- toscaneggiante m, f jezik kdor uporablja toskanizme; kdor govori, piše po toskansko
- visionario
A) m (f -ia; m pl. -ri)
1. relig. videc, vizionar
2. psihiatr. kdor ima privide, halucinacije
3. pren. vizionar, sanjač, zanesenjak, utopist
B) agg. (m pl. -ri)
1. vizionaren; preroški
2. zanesenjaški, sanjarski, utopičen, neuresničljiv - abbracciare
A) v. tr. (pres. abbraccio)
1. objeti
2. pren. zaobjeti, zajeti, vsebovati:
abbracciare con lo sguardo s pogledom zajeti
3. pridružiti se (komu), potegniti (s kom), sprejeti (kaj), posvetiti, posvečati se, vdati se (čemu):
abbracciare la causa della rivoluzione posvetiti se revolucionarni stvari
PREGOVORI: chi troppo abbraccia nulla stringe preg. kdor preveč objame, ničesar ne zajame
B) ➞ abbracciarsi v. rifl. (pres. ci abbracciamo) objeti, objemati se - alloggiare
A) v. tr. (pres. allōggio)
1. vzeti pod streho, nastaniti
2. pren. redko gojiti čustva
B) v. intr. stanovati
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor zadnji pride, dobi kosti - ambasciatore m veleposlanik, ambasador; glasnik:
ambasciatore plenipotenziario pooblaščeni poslanik
PREGOVORI: ambasciator non porta pena preg. kdor prinaša slabe vesti, ni kriv zanje - arrivare v. intr. (pres. arrivo)
1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj
2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto
3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili
4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje - avvocato m
1. odvetnik, advokat:
parlare come un avvocato govoriti kot strgan dohtar
avvocato delle cause perse šalj. zakoten pravdač, kdor zagovarja nevzdržne trditve
2. branilec, zagovornik:
avvocato di un'idea zagovornik neke ideje - bocca f
1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati
3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu
4. voj.
bocca da fuoco top
5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo
6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje
8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori - campare1 v. intr. (pres. campo)
1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže
2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva - casa f
1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša
2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač
3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina
4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica
5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša
6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima - catastrōfico agg. (m pl. -ci) katastrofalen; katastrofičen; črnogled:
previsioni catastrofiche črnogleda predvidevanja
uomo catastrofico pesimist; kdor vidi vedno najhujše - cena f
1. večerja:
dara una cena prirediti slavnostno večerjo
2. relig.
ultima cena zadnja večerja
cena eucaristica obhajilo
PREGOVORI: chi va a letto senza cena tutta notte si dimena preg. kdor gre brez večerje spat, se vso noč v postelji preobrača - cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)
1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi
3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov
4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - colui pron. (f colēi; m, f pl. coloro) oni, ona, tisti, tista
colui che kdor - confessare
A) v. tr. (pres. confēsso) priznati; izpovedati:
confessare una colpa priznati krivdo
confessare i propri peccati relig. izpovedati grehe
B) ➞ confessarsi v. rifl. (pres. mi confēsso)
1. priznati:
confessarsi colpevole priznati krivdo
2. relig. spovedati se, iti k spovedi
3. zaupati se (tudi šalj.)
PREGOVORI: peccato confessato è mezzo perdonato preg. kdor prizna, mu je pol oproščeno - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - dormire
A) v. intr. (pres. dōrmo)
1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj
2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!
3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi
4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu
5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni
B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka