Franja

Zadetki iskanja

  • ōgni agg. vsak; ves:
    un posto ogni dieci concorrenti eno mesto na vsakih deset prijavljencev
    in ogni caso v vsakem primeru, sicer
    ogni qualvolta (tutte le volte che) knjižno vsakič, ko
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • palla1 f

    1. krogla; obla:
    palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
    palla dell'occhio pog. očesno zrklo
    palla di lardo pren. debeluh
    palla di neve snežna kepa
    palla di piombo pren. svinčena krogla

    2. krogla, žoga:
    palla da biliardo biljardna krogla
    palla da tennis teniška žogica
    a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
    palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
    mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
    non essere in palla šport ne biti v formi
    prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost

    3. (kaznjenčeva) krogla:
    essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati

    4. voj. krogla; granata

    5. volilna kroglica

    6.
    palle pl. vulg. jajca:
    rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
    che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak!
  • palpitazione f

    1. med. palpitacija, razbijanje srca

    2. pren. ganjenost, vznemirjenost:
    al vederlo mi è venuta una palpitazione che non ti dico ko sem ga videl(a), sem bil(a) nepopisno vznemirjen(a), ganjen(a)
  • paziēnza f

    1. potrpežljivost; potrpljenje:
    abbi pazienza! potrpi no!
    pazienza! nič za to, nič ne de
    perdere la pazienza ujeziti se
    pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
    la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
    la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
    gioco di pazienza igre pasjansa

    2. relig. (cordiglio) redovniški pas
  • pesce m

    1. zool. riba:
    pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
    pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
    pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
    pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
    pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
    pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
    pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

    2. kulin. riba, ribe:
    pesce fresco sveže ribe
    pesce congelato zmrznjene ribe
    pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
    zuppa di pesce ribja juha
    non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
    sano come un pesce pog. zdrav ko dren
    nuotare come un pesce plavati kot riba
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    3. pog. biceps

    4. tisk izpust (besede, stavka); škrat

    5.
    pesce d'aprile prvoaprilska šala
  • piacere*1 v. intr. (pres. piaccio)

    1. ugajati, biti všeč:
    una ragazza che mi piace deklica, ki mi je všeč
    mi piacerebbe prendere una vacanza rad bi si vzel dopust

    2. biti prav; knjižno odločiti, hoteti:
    fa' pure come ti piace stori, kakor ti je prav
    piacesse, piaccia a Dio che... ko bi le bila volja božja, da...
  • prima1

    A) avv.

    1. poprej, predtem:
    bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
    le usanze di prima nekdanji običaji
    amici come prima prijatelji kot prej
    prima o poi prej ali slej

    2. pog. prej, hitreje:
    credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
    quanto prima kar najhitreje, čim prej

    3. najprej; prvič:
    prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

    B) prep.
    prima di pred (časovno, krajevno)
    prima di sera pred večerom, popoldne
    prima del bivio pred križiščem

    C) cong. prima di, prima che

    1. preden (časovno):
    prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
    bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
    prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

    2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
    prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
    si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal
  • propōsito m

    1. naklep, namen:
    uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
    di proposito namenoma, namerno
    perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan

    2. predmet, zadeva, stvar:
    a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
    in proposito di, a proposito di kar zadeva
    vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
    capitare a proposito priti o pravem času
    male a proposito neprimerno, nespodobno
    fuori di proposito neprimeren
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • quello

    A) agg.

    1. tisti, oni:
    in quello, in quella takrat, v tem trenutku
    in quello che, in quella che ko
    ne dice di quelle take debele kvasi!
    ne abbiamo viste e sentite di quelle! česa vsega nismo videli in slišali!
    una di quelle evfemistično pocestnica

    2. pog. (ko nagovarjamo osebo, katere imena ne vemo ali nočemo izreči):
    ehi, quell'uomo! halo, vi tam!
    quella signora! gospa!

    B) pron.

    1. tisti, oni:
    quelli del piano di sotto, di sopra sostanovalci s spodnjega, zgornjega nadstropja
    quelli di Trieste Tržačani
    quello del gas, della luce inkasant za plin, elektriko

    2.
    in quel di, da quel di na področju, s področja:
    in quel di Gorizia na Goriškem
  • ragliare

    A) v. intr. (pres. raglio)

    1. rigati

    2. pren. kričati, vreščati; klatiti neumnosti

    B) v. tr. pren. slabo, neuglašeno peti; brezzvezno govoriti
    PREGOVORI: al ragliare si vedrà che non è leone preg. ko zariga, se bo izkazalo, da ni lev
  • ratto2

    A) agg.

    1. knjižno hiter, nagel, uren

    2. knjižno strm

    B) avv. knjižno naglo, hitro, urno; takoj

    C) cong.
    ratto che brž ko
  • referēnte

    A) agg. poročevalen:
    in sede referente ko poroča (državnozborska, skupščinska komisija)

    B) m

    1. referenca, situacijski kontekst

    2. ekst. referenca, referenčna točka
  • riproporre*

    A) v. tr. (pres. ripropongo) ponovno predložiti, predlagati

    B) ➞ riproporsi v. rifl. (pres. mi ripropongo) ponovno predložiti, predlagati se; vnovič se pojaviti, pojavljati:
    il problema prima o poi si riproporrà problem se bo slej ko prej znova pojavil
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sfidare v. tr. (pres. sfido)

    1. izzvati, izzivati; pozvati (tudi ekst.):
    sfidare qcn. a duello izzvati koga na dvoboj; pog.
    sfido! sfido io! kajpak! seveda!:
    sfido che sei stanco, non ti riposi mai seveda si truden, ko pa nikoli ne počivaš

    2. pren. kljubovati; zoprvati; izpostaviti, izpostavljati se:
    sfidare il pericolo kljubovati nevarnosti
  • spuntare1

    A) v. tr. (pres. spunto)

    1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

    2. sneti

    3. pren. premagati (oviro)
    spuntarla uspeti, zmagati

    B) v. intr.

    1. pokazati se; pognati, poganjati

    2. vziti, vzhajati (sonce)

    3. pojaviti, pojavljati se

    C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

    1. odlomiti se (konica, vrh):
    spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

    2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

    Č) m (le sing.)

    1. vzhod (sončni, mesečev)

    2. začetek:
    allo spuntare del giorno ko se zdani
  • subito2

    A) avv.

    1. takoj

    2. knjižno nenadoma

    B) cong. knjižno
    subito che takoj ko
    subito come pog. brž ko

    C) m
    in un subito v trenutku, v hipu