Franja

Zadetki iskanja

  • fōrbici f pl.

    1. škarje:
    forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
    avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
    usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
    le forbici della censura pren. cenzurne škarje
    le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

    2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)
  • forno m

    1. peč; pečica:
    levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
    pollo al forno pečen piščanec
    avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

    2. tehn. peč:
    forno fusorio talilna peč
    alto forno visoka peč, plavž
    forno crematorio krematorij

    3. pl. med. termoterapija:
    fare i forni biti na termoterapiji

    4. pren. peč:
    d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

    5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
    chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

    6. gled. žarg. prazna dvorana:
    fare forno igrati pred prazno dvorano
  • franco2

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. hist. frankovski

    2.
    lingua franca jezik frankovski jezik

    3. pesn. francoski

    B) m hist. Frank
  • frenare

    A) v. tr. (pres. freno) zavirati, brzdati:
    frenare la bicicletta zavirati kolo
    frenare il cavallo pritegniti konja; zategniti konju uzdo
    frenare l'impazienza brzdati neučakanost
    frenare la lingua krotiti jezik

    B) ➞ frenarsi v. rifl. (pres. mi freno) krotiti se, brzdati se:
    non riuscire a frenarsi ne se znati brzdati
  • furbesco agg. (m pl. -chi) zvijačen, prekanjen, lopovski:
    lingua furbesca rokovnjaški jezik
    il furbesco rokovnjaščina
  • furfantino agg. lopovski:
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, rokovnjaščina (žargon podzemlja)
  • gentile1 agg.

    1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
    gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
    gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

    2. ljubek, nežen; krhek:
    lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
    il gentil sesso nežni spol
    legno gentile mehak les

    3. vzvišen, plemenit, žlahten:
    animo gentile plemenita duša

    4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
    l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik
  • impastato agg.

    1. umazan, blaten:
    lingua impastata sluzast, lepljiv jezik

    2. tisk nejasen (tisk)

    3. pren. poln, prežet:
    uomo impastato di pregiudizi človek, poln predsodkov
    occhi impastati di sonno zaspane oči
  • impossessarsi v. rifl. (pres. mi impossēsso)
    impossessarsi di prisvojiti, prisvajati si kaj; polastiti, polaščati se česa:
    impossessarsi di una lingua obvladati jezik, naučiti se jezika
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
    mala femmina cipa, prostitutka
    mala morte naključna smrt
    a mala pena komajda, mukoma
    mala lingua zli jezik
    vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
    di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
    ridurre a mal partito hudo zdelati
    cadere in malo modo nerodno pasti
    rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
    mala voce obrekovanje
    mala fede (malafede) zlonamernost
  • maneggiare v. tr. (pres. maneggio)

    1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
    maneggiare la cera gnesti vosek
    maneggiare il pennello slikati
    maneggiare la marra kmetovati
    maneggiare le reti biti ribič, ribariti
    maneggiare la melodia pren. komponirati
    maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
    maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati

    2. pren. upravljati:
    maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja
  • masticare v. tr. (pres. mastico)

    1. žvečiti, prežvekovati (tudi pren.):
    masticare amaro, veleno pren. kuhati jezo
    masticare male qcs. pren. kaj težko sprejeti, prenesti, prenašati

    2. pren. žebrati, mrmrati:
    masticare delle scuse izžebrati opravičilo
    masticare male una lingua slabo tolči jezik
  • matērno agg.

    1. materin; materinski:
    lingua materna materin jezik
    scuola materna otroški vrtec

    2. materin, po materi, po materini strani:
    zia materna teta po materi
  • mōrto

    A) agg.

    1. mrtev:
    cadere morto nenadno umreti

    2. pren. mrtev, brez življenja:
    lingua morta mrtev jezik

    3. pren. mrtev, nedejaven:
    acqua morta stoječa voda
    angolo morto mrtvi kot
    capitale morto mrtev kapital
    corpo morto navt. mrtvo sidro
    essere lettera morta biti mrtva črka
    giungere a un punto morto priti do mrtve točke
    stanco morto na smrt utrujen

    B) m (f -ta)

    1. mrlič, mrtvec:
    cassa da morto krsta
    libro dei morti mrliška knjiga
    il regno dei morti onstranstvo
    suonare a morto zvoniti za mrliča
    pallido come un morto mrtvaško bled
    morto di fame pren. bednik
    brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

    2. pog. skriti denar, zaklad

    3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • musicale agg.

    1. glasben:
    composizione musicale glasbena kompozicija
    liceo musicale glasbena gimnazija
    strumento musicale glasbilo
    dramma musicale melodrama

    2. muzikaličen

    3. muzikalen, blagoglasen, melodičen:
    lingua musicale muzikalen jezik
    accento musicale muzikalni, tonemski naglas
  • nazionale

    A) agg.

    1. nacionalen, naroden; državen:
    lingua nazionale nacionalni jezik
    festa nazionale državni praznik
    inno nazionale državna himna
    bandiera nazionale državna zastava

    2. ekon., polit. naroden; domač:
    economia nazionale nacionalna ekonomija; domače gospodarstvo
    prodotti nazionali domači izdelki

    B) f

    1. šport državna reprezentanca

    2. (znamka italijanskih cigaret)
  • nōstro

    A) agg.

    1. naš, najin; svoj:
    la nostra casa naša hiša, naš dom
    la nostra lingua naš jezik
    il nostro pianeta naš planet, Zemlja

    2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
    Nostro Signore relig. Gospod
    Padre nostro oče naš

    3. pog. naš, običajen; medsebojen:
    il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
    beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

    4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

    B) pron.

    1. naš, najin; svoj

    2. absol. naš; svoj:
    il Nostro, il nostro naš avtor
    i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
    arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
    ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
    vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
    avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?