Franja

Zadetki iskanja

  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
    mala femmina cipa, prostitutka
    mala morte naključna smrt
    a mala pena komajda, mukoma
    mala lingua zli jezik
    vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
    di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
    ridurre a mal partito hudo zdelati
    cadere in malo modo nerodno pasti
    rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
    mala voce obrekovanje
    mala fede (malafede) zlonamernost
  • minuto2 m

    1. minuta:
    minuto primo, secondo minuta, sekunda
    arrivare al minuto priti na minuto točno
    contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
    spaccare il minuto biti točen kot ura

    2. pren. trenutek, hip:
    in un minuto takoj, hitro
    non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
    non avere un minuto da perdere hudo se muditi
    ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi
  • nervo m

    1. anat. živec:
    nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
    attacco, crisi di nervi živčni napad
    tensione di nervi živčna napetost
    avere i nervi biti živčen, slabe volje
    avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
    avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
    avere i nervi saldi obvladati se
    dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

    2. pren. jedro

    3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

    4. bič

    5. glasba struna; žima (na loku)
  • occhiaccio m (pl. -ci) strog, hud pogled:
    fare gli occhiacci hudo, grdo pogledati
  • penna f

    1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
    penne maestre letalna peresa
    penne timoniere krmilna peresa
    cane da penna lovstvo ptičar; fermač
    cosa che non vale una penna ničvredna stvar
    leggero come una penna lahek kot peresce
    lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

    2. pero (okras):
    penne nere voj. alpinci

    3. pero (priprava za pisanje):
    penna a feltro flomaster, polsteno pero
    penna a sfera kemični svinčnik
    penna d'oca gosje pero
    penna stilografica nalivno pero
    disegno a penna umet. perorisba
    scorsa di penna napaka v pisanju
    dare di penna prečrtati, zbrisati
    lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

    4. ekst. pisatelj:
    uomo di penna človek peresa, literat

    5. navt.
    occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

    6. kljun (pri kladivu)

    7. pero (pri puščici)

    8. glasba trzalica, plektron

    9.
    penne, penne rigate pl. kulin. peresniki
  • pisciare v. intr., v. tr. (pres. piscio)

    1. vulg. scati, poscati se; urinirati; ekst. puščati:
    pisciarsi sotto, addosso pren. poscati se od strahu, hudo se ustrašiti
    pisciarci sopra pren. prezirati
    la borsa dell'acqua piscia termofor pušča

    2. pren. vulg. dajati, plačevati po malem
  • poltronite f pog. šalj. lenoba (bolezen):
    è affetto da poltronite acuta bolan je za hudo lenobo
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • putrefazione f

    1. gnitje:
    andare in putrefazione gniti
    essere in avanzato stato di putrefazione biti že hudo gnil

    2. pren. propad, moralno razsulo
  • requisitōria f

    1. pravo (sklepni) tožilčev govor

    2. ekst. huda graja, pridiga:
    papà mi ha fatto una solenne requisitoria per la brutta pagella očka me je hudo oštel zaradi slabega spričevala
  • rompere*

    A) v. tr. (pres. rompo)

    1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
    rompere un ramo odlomiti vejo
    rompere un osso zlomiti kost
    rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
    rompersi il capo pren. beliti si glavo
    rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
    rompersi le gambe pren. nahoditi se
    rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
    rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
    rompete le righe! voj. voljno!

    2. utreti, utirati si pot:
    rompere la folla preriniti se skozi množico

    3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
    rompere l'orologio pokvariti uro
    rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

    4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
    rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
    rompere gli indugi odločiti se
    rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

    5. pren. prelomiti, prekršiti:
    rompere la tregua prekršiti premirje
    rompere un patto; prekršiti dogovor

    B) v. intr.

    1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

    2. vulg. nadlegovati; tečnariti

    3. izbruhniti, planiti:
    rompere in pianto bruhniti v jok

    4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

    C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
    PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • sbaraglio m (pl. -gli)

    1. poraz:
    buttarsi, gettarsi allo sbaraglio staviti vse na kocko, tvegati
    mandare, porre qcn. allo sbaraglio spraviti koga v hudo nevarnost, koga poslati v gotovo pogubo

    2. igre triktrak (s tremi kockami)
  • sfregio m (pl. -gi)

    1. rez, rana, brazgotina, praska

    2. pren. huda žalitev:
    fare uno sfregio a qcn. koga hudo užaliti
  • shampoo tujka angl. m invar. kozmet. šampon:
    fare lo shampoo umivati glavo; pren. hudo ošteti, okregati
  • spavento m

    1. strah; groza:
    esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
    fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
    morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
    provare un grande spavento hudo se prestrašiti

    2. ekst. pog. strašilo
  • sputo m pljunek, izpljuvek:
    sputo sanguigno krvav izpljunek:
    ricoprire qcn. di sputi pren. popljuvati koga, hudo žaliti
  • stangare v. tr. (pres. stango)

    1. pregraditi, pregrajevati

    2. udariti, tolči s kolom

    3. pren. pritisniti, pritiskati; prizadeti:
    stangare un alunno šol. hudo izprašati učenca; ekst. vreči učenca
    stangare i cittadini con forti tasse pritisniti na državljane s hudimi davki

    4. absol. šport močno streljati (na vrata)