Franja

Zadetki iskanja

  • grugno m

    1. rilec

    2. slabš. gobec, goflja:
    rompere il grugno a qcn. razbiti komu gobec
    dirgliela sul grugno komu kaj v brk povedati

    3. pren. šoba, mula, kujanje, rilec:
    tenere il grugno mulo kuhati, kuhati rilec
    fare il grugno držati šobo
  • guscio m (pl. -sci)

    1. lupina, luščina; oklep:
    il guscio delle noci orehova lupina
    il guscio dei piselli grahova lupina
    il guscio d'uovo jajčna lupina
    uova al guscio mehko kuhana jajca
    il guscio della tartaruga želvji oklep

    2. lupina, majhna ladja, hišica:
    tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
    uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic

    3. toskansko prevleka

    4. ogrodje, lupina
  • inamidato agg.

    1. poškrobljen

    2. šalj. tog, važen:
    sembrare inamidato držati se, kot da bi kol požrl
  • incōmodo2 m

    1. sitnost, neprijetnost, nadlega, napota:
    recare incomodo a qcn., essere d'incomodo a qcn. biti komu v nadlego
    togliere, levare l'incomodo oditi
    fare il, da terzo incomodo pren. držati svečo, svetiti parčku

    2. povračilo:
    quant'è il Suo incomodo? koliko dolgujem?

    3. (acciacco) tegoba, nadloga
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • lume m

    1. svetilka:
    lume a petrolio petrolejka
    far lume posvetiti
    tenere il lume pren. držati svečo (zaljubljencem)

    2. knjižno zvezda, nebesno telo

    3. ekst. vid:
    perdere il lume degli occhi pren. pobesneti

    4.
    il secolo dei lumi razsvetljenstvo
    chiedere lumi prositi za pojasnilo, za nasvet

    5. anat. svetlina, lumen
  • mamma

    A) f

    1. pog. mama, mati:
    essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
    essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
    la mamma del vino vinska usedlina
    come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

    2. pren. mati

    B) inter.
    mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
  • mantenere*

    A) v. tr. (pres. mantēngo)

    1. obdržati; ohraniti, ohranjati:
    il freddo mantiene intatti i cibi mraz ohranja živila

    2. hraniti, vzdrževati:
    mantenere la famiglia vzdrževati družino

    3. braniti; podpreti, podpirati

    4. izpolniti, izpolnjevati; spoštovati:
    mantenere la parola držati besedo

    B) ➞ mantenersi v. rifl. (pres. mi mantēngo)

    1. hraniti se

    2. obdržati se

    3. ohraniti se, ostajati, obdržati se:
    il cambio del marco si mantiene inalterato tečaj marke ostaja nespremenjen
  • matassa f

    1. štrena, predeno, pramen; klobčič:
    arruffare la matassa zmešati štreno (tudi pren.);
    dipanare la matassa odmotati štreno (tudi pren.);
    avere il bandolo della matassa pren. držati konce v roki

    2. pren. klobko, zaplet:
    reggere la matassa biti zvodnik

    3. elektr. navitje (na statorju ali rotorju)
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • mōccolo m

    1. svečni odcedek

    2. sveča:
    tenere il moccolo a qcn. pren. držati komu svečo

    3. pog. kletvica:
    tirare moccoli preklinjati

    4. pog. svečka (iz nosa), smrkelj
  • munizione f

    1. hist. voj. utrdba; (macchina guerresca) vojaška priprava

    2.
    munizioni pl. voj. strelivo, municija:
    munizioni per fucili strelivo za puške
    munizioni da caccia lovsko strelivo
    deposito di munizioni skladišče streliva

    3. pren.
    pane di munizione vojaški prepečenec
    avere, tenere in munizione gradb. imeti, držati na zalogi (material)
  • ōrza f navt.

    1. vrv na jadru

    2. ladijska stran proti vetru:
    andare all'orza pluti proti vetru
    tenersi all'orza držati se vetra
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • pastura f

    1. paša; pašnik:
    condurre le bestie alla pastura gnati živino na pašo
    trovare buona pastura pren. dobro zaslužiti
    tenere qcn. in pastura držati koga v šahu

    2. hrana; ribja hrana
  • patto m

    1. pogodba, sporazum, dogovor, pakt:
    stare ai patti držati se sporazuma, spoštovati dogovorjeno
    sciogliere il patto prekiniti, razdreti pogodbo
    rompere il patto ne spoštovati dogovora
    scendere, venire a patti paktirati, popuščati (tudi pren.);
    rendersi a patti kapitulirati
    fare i patti col diavolo pren. hudiču se zapisati

    2. polit. pravo
    patto di non aggressione sporazum o nenapadanju
    patto di mutua assistenza pakt o medsebojni pomoči
    Patto Atlantico Atlantski pakt, Atlantska zveza; hist.
    Patto di Varsavia Varšavski pakt

    3. pogoj:
    a nessun patto pod nobenim pogojem, nikakor
    a patto che če, pod pogojem da
    PREGOVORI: patti chiari amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji
  • penzoloni avv.
    penzoloni, a penzoloni gugaje se, viseč:
    starsene penzoloni con le braccia lungo i fianchi držati roke mlahavo ob bokih
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn