Franja

Zadetki iskanja

  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • patto m

    1. pogodba, sporazum, dogovor, pakt:
    stare ai patti držati se sporazuma, spoštovati dogovorjeno
    sciogliere il patto prekiniti, razdreti pogodbo
    rompere il patto ne spoštovati dogovora
    scendere, venire a patti paktirati, popuščati (tudi pren.);
    rendersi a patti kapitulirati
    fare i patti col diavolo pren. hudiču se zapisati

    2. polit. pravo
    patto di non aggressione sporazum o nenapadanju
    patto di mutua assistenza pakt o medsebojni pomoči
    Patto Atlantico Atlantski pakt, Atlantska zveza; hist.
    Patto di Varsavia Varšavski pakt

    3. pogoj:
    a nessun patto pod nobenim pogojem, nikakor
    a patto che če, pod pogojem da
    PREGOVORI: patti chiari amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji
  • pensiēro m

    1. misel:
    libertà di pensiero svoboda misli
    andare col pensiero a qcn., a qcs. na koga, kaj pomisliti
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
    riandare col pensiero (a) spomniti se (koga, česa)

    2. skrb:
    essere, stare in pensiero per biti v skrbeh (za, zaradi)
    non darsi pensiero di qcn., qcs. ne meniti se (za), ne skrbeti (za)
    senza pensieri brezskrbno

    3. pog. pozornost; darilo
  • pepe m

    1. bot. poprovec (Piper nigrum)

    2. kulin. poper (začimba):
    pepe in grani poper v zrnih
    pepe macinato mleti poper
    pepe bianco, nero beli, črni poper
    essere tutto pepe biti živi ogenj
    non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
    non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
    rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

    3. ekst. kulin.:
    pepe di Caienna paprika (začimba)
    pepe di Giamaica (pimento) piment

    4.
    sale e pepe poprasto siv:
    vestito sale e pepe siva obleka
    capelli sale e pepe osiveli lasje
  • poppa2 f

    1. navt. krma:
    andare col vento in poppa, avere il vento in poppa pren. imeti ugoden veter, dobiti veter v jadra, pluti s polnimi jadri

    2. knjižno ladja
  • pretēsto m

    1. pretekst, pretveza, izgovor:
    cercare dei pretesti iskati izgovore
    col pretesto di z izgovorom, da

    2. povod:
    dare, fornire un valido pretesto dati tehten povod
  • rallentare

    A) v. tr. (pres. rallēnto)

    1. upočasniti, upočasnjevati; zavirati

    2. pren. zmanjševati, popustiti, popuščati; omejiti, omejevati

    B) ➞ rallentarsi v. rifl. (pres. mi rallēnto) pren. popustiti, popuščati; zmanjšati se:
    il suo entusiasmo col tempo si rallentò njegovo navdušenje je sčasoma popustilo
  • raschiettare v. tr. (pres. raschietto) (grattare col raschietto) strgati
  • restare v. intr. (pres. rēsto)

    1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
    che resti fra noi naj ostane med nama
    restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

    2. ostajati, biti še naprej:
    restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
    restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
    restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

    3.
    restare orfano osiroteti
    restare zoppo ostati šepav
    restare d'accordo sporazumeti se
    restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
    restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
    restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
    restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
    restare in secco navt. nasesti
    restare al verde ostati brez prebite pare

    4. preostajati, biti še:
    non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
    restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
    resta a vedere se... treba je videti, če...

    5. biti, nahajati se:
    lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

    6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
    PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej
  • ripassare

    A) v. tr. (pres. ripasso)

    1. iti spet po, čez

    2.
    ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
    ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
    ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
    ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
    ripassare un quadro dodelati sliko

    3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

    B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati
  • rischio m (pl. -chi) tveganje, riziko; nevarnost:
    a rischio del mittente trgov. na riziko odpošiljatelja
    a tuo rischio e pericolo na tvojo odgovornost
    col rischio di, a rischio di za ceno
    correre un brutto rischio biti v hudi nevarnosti
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • scherzare

    A) v. intr. (pres. scherzo)

    1. zabavati se, igrati se

    2. šaliti se:
    con te non si può scherzare ti ne poznaš šale
    c'è poco da scherzare zadeva je resna, tukaj ni heca
    non scherzo mislim resno
    scherzare col fuoco ekst. igrati se z ognjem

    B) v. tr. nareč. pog. posmehovati se (komu)
  • seccare

    A) v. tr. (pres. secco)

    1. sušiti; presušiti

    2. pren. izčrpati

    3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
    la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila

    B) v. intr. posušiti se

    C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)

    1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
    la ferita si secca rana se celi

    2. pren. naveličati se

    3. razjeziti se
  • semmai avv.

    1. če (morda, eventualno, slučajno):
    semmai venisse, fatemelo sapere če slučajno pride, mi javite

    2. kvečjemu; v najslabšem primeru:
    semmai verrò col treno v najslabšem primeru pridem z vlakom
  • sospeso agg.

    1. gradb.
    ponte sospeso viseči most

    2. neodločen, nerešen; neplačan:
    conto in sospeso neporavnan račun
    tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno

    3. negotov, nemiren, nestrpen:
    essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
    essere sospeso a un filo viseti na nitki
    stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu)
  • sostenere*

    A) v. tr. (pres. sostēngo)

    1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
    sostenere una carica opravljati funkcijo
    sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
    sostenere gli esami šol. polagati izpite
    sostenere una parte gled. igrati vlogo

    2. pren. držati visoko:
    sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
    sostenere una nota glasba podaljšati noto

    3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
    sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
    sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
    sostenere una causa zagovarjati stvar

    4. pren. biti hranljiv, redilen

    5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
    sostenere un'idea zagovarjati idejo
    sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

    6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
    non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
    sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

    B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

    1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
    sostenersi col bastone podpirati se s palico

    2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

    3. stati pokonci

    4. pren. prepričati, biti verodostojen:
    un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • stordire

    A) v. tr. (pres. stordisco)

    1. omamiti, omotiti

    2. pren. osupniti, zmesti

    B) ➞ stordirsi v. rifl. (pres. mi stordisco) pren. omamiti, omamljati se, iskati pozabe:
    si stordisce col bere pozabo išče v pijači