gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom
Zadetki iskanja
- il art. determ. m sing.
1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka
2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati
3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši
4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram
5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija - imprecisione f
1. nepreciznost, nenatančnost; površnost:
ci sono delle imprecisioni nel calcolo pri računu je nekaj netočnosti
2. približnost, splošnost, posplošenost:
l'imprecisione di un discorso posplošenost izvajanja - inciampare v. intr. (pres. inciampo)
1.
inciampare (in) spotakniti, spotikati se (ob):
inciampare in una sedia spotakniti se ob stol
o ci dà o ci inciampa pren. nobene ne ugane
2. zadeti, zadevati:
inciampare nella legge pren. kaj zagrešiti, narediti prekršek - lardo m
1. slanina, špeh:
nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
essere una palla di lardo biti debel kot prašič
2. toskansko (strutto) svinjska mast
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije - liberare
A) v. tr. (pres. libero) osvoboditi, osvobajati; oprostiti, oproščati; odvezati:
liberare da un obbligo odvezati obveze
Dio ci liberi! Bogvaruj!, Bog ne daj!
B) ➞ liberarsi v. rifl. (pres. mi libero) osvoboditi, osvobajati se; rešiti, reševati se:
liberarsi da un rompiscatole rešiti se nadležneža
liberarsi di un peso rešiti se bremena - ma
A) cong.
1. ampak, pa, vendar, toda:
sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni
2. a, vendar (na začetku stavka):
ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
ma va là! pojdi no!
ma no! kaj res!
ma bravo! bravo, bravo!
ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!
3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje
B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven! - mancare
A) v. intr. (pres. manco)
1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen
3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
7. zmotiti se, pogrešiti
B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot - mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati - nō
A) avv.
1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi
2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)
3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?
4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?
B) m
1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen
2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti - noi pron. m, f
1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti
2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari
3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo
4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju
5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti
6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo - non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota - orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia - palleggiare
A) v. intr. (pres. palleggio) žogati se
B) ➞ palleggiarsi v. rifl. (pres. ci palleggiamo) pren. zvračati drug na drugega:
palleggiarsi la responsabilità (di) zvračati drug na drugega odgovornost (za) - parlare
A) v. tr. (pres. parlo)
1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno
2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal
3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči
4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava
5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi
6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o
7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti
B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo
C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)
1. govoriti (s kom)
2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih
3. pog. ljubimkati
Č) m govor, govorjenje - passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - pērdere*
A) v. tr. (pres. pērdo)
1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo
2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost
3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak
4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša
5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo
6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo
B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)
1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum
2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti