Franja

Zadetki iskanja

  • magari

    A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
    Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

    B) cong. ko bi le, bogdaj da:
    magari fosse vero! ko bi le bilo res!

    C) avv.

    1. morda, verjetno

    2. celo:
    magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • mattone

    A) m

    1. opeka, zidak:
    mattone refrattario šamotna opeka

    2. pren. breme; ekst. tečnež; dolgočasnež; nadlega, dolgčas:
    che mattone il film! kakšen dolgčas je bil film!

    B) agg. invar. opečnato rdeč
  • maturare

    A) v. tr. (pres. maturo)

    1. zoriti:
    il sole matura i frutti sonce zori sadje

    2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

    3. izdelati, razdelati, dodelati:
    maturare un piano dodelati načrt

    B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
    gli interessi sono maturati obresti so dospele
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • palpitazione f

    1. med. palpitacija, razbijanje srca

    2. pren. ganjenost, vznemirjenost:
    al vederlo mi è venuta una palpitazione che non ti dico ko sem ga videl(a), sem bil(a) nepopisno vznemirjen(a), ganjen(a)
  • panno m

    1. blago, tkanina:
    c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
    tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge

    2. tekstil sukno:
    panno funebre, mortuario mrliški prt

    3. kos blaga, platna:
    panno incerato povoščeno platno
    essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa

    4.
    panni pl. obleka, oblačilo:
    panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
    non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
    se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
    tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati

    5. pren. kožica
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • penalizzare v. tr. (pres. penalizzo)

    1. šport kaznovati:
    il vincitore della tappa è stato penalizzato di un minuto etapni zmagovalec je bil kaznovan z odbitkom ene minute

    2. ekst. zanemariti, zanemarjati
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • piēno

    A) agg.

    1. poln, napolnjen:
    pieno zeppo nabito poln

    2. sit:
    sentirsi pieno biti sit

    3. ekst. poln:
    essere pieno d'invidia biti ves zavisten
    essere pieno di sé biti vase zaverovan

    4. poln, popoln, najvišji:
    essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
    avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
    luna piena polna luna

    5. poln (osrednji):
    in pieno giorno sredi belega dneva
    fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

    B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
    fare il pieno gled. razprodati predstavo
    fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
    nel pieno dell'estate sredi poletja
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef
  • rēndere*

    A) v. tr. (pres. rēndo)

    1. vrniti, vračati:
    bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
    a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
    rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
    rendere conto obrazložiti
    rendersi conto di qcs. zavedati se česa
    rendere grazie zahvaliti se
    rendere lode pohvaliti
    rendere omaggio, onore pokloniti se
    rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
    rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
    rendere testimonianza pričati

    2. prinesti, donašati; biti donosen:
    un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

    3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
    rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
    rendere parola per parola dobesedno prevajati
    rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

    4. narediti, napraviti:
    la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
    rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
    rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
    rendere schiavo zasužnjti

    5. dihniti:
    rendere l'ultimo respiro izdihniti

    B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

    1. izpasti, izkazati se:
    rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

    2. pokazati se, postati, postajati:
    l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen
  • rientrare

    A) v. intr. (pres. rientro)

    1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
    rientrare in casa spet stopiti v hišo
    i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
    quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
    rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
    rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
    rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
    rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
    rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

    2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
    per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

    3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

    4. spadati (k), biti (v):
    il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

    5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
    rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

    B) v. tr.

    1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

    2. navt. speti del jader
  • riportare

    A) v. tr. (pres. ripōrto)

    1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

    2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
    riportare ciance prenašati čenče
    riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
    riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

    3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
    da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
    riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
    riportare una vittoria doseči zmago

    4. utrpeti; dobiti:
    nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

    5. pren. pripisati:
    riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

    6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
    sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

    7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

    B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

    1. vrniti, vračati se (z mislijo)

    2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

    3. vrniti, vračati se; preseliti se
  • risultare v. intr. (pres. risulto)

    1. iziti, izhajati, izvirati

    2. pokazati se; biti znano; biti:
    risultare falso pokazati se za napačno
    non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
    è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
  • Rōma f geogr. Rim:
    Roma eterna večno mesto
    dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
    tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim
  • sbalestrare v. intr. (pres. sbalēstro)

    1. zagnati, vreči; metati, premetavati

    2. premestiti, prestaviti:
    da Milano fu sbalestrato a Roma iz Milana je bil premeščen v Rim

    3. pren. zmesti, zbegati; vznemiriti, razburiti; vreči iz tira; zamajati; spraviti v zadrego
  • scontare v. tr. (pres. sconto)

    1. trgov. eskontirati; izplačati; prodati s popustom:
    scontare una cambiale eskontirati menico
    scontare un debito izplačati dolg

    2. ekst. plačevati; prestajati kazen:
    scontare dieci anni di carcere prestajati desetletno zaporno kazen
    scontarla pog. drago plačati

    3. predvidevati:
    l'esito dell'incontro era scontato izid srečanja je bil predviden

    4. ekst. preseči, presegati (tuje vzore, vplive ipd.)