Franja

Zadetki iskanja

  • cavolo

    A) m

    1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
    cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
    cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
    cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
    cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
    andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
    entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
    salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
    cavoli riscaldati pren. pogreta stvar

    2. pren. pog. bedak:
    testa di cavolo bedak, osel, neroda

    3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
    non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
    un cavolo! nič! sploh nič!
    del cavolo zanič:
    un film del cavolo zanič film
    ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?

    4. pren. vulg.
    fare, farsi i cavoli propri brigati se zase

    B) inter. hudirja! presneto!
  • cēntro m

    1. središče, središčna točka, center:
    il centro della terra zemeljsko središče
    fare centro pren. zadeti v polno
    essere al centro di biti v središču česa
    le vie del centro ulice mestnega središča
    centro storico center, mestno jedro

    2. polit.
    partiti di centro sredinske stranke

    3. šport center (igrišča):
    mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
    parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

    4. fiz.
    centro di gravità težišče

    5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
    centro d'influenza vplivni center
    centri di potere centri oblasti

    6.
    centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
    centro fieristico sejem, sejemski kompleks

    7.
    centro didattico šolski center
    centro raccolta profughi zbirni begunski center
  • china1 f strmina; pobočje:
    scendere per la china spustiti se po pobočju
    prendere una brutta china pren. kreniti po nevarni poti
    essere sulla china degli anni pren. biti v zrelih letih
  • ciēlo m

    1. nebo:
    cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
    toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
    portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
    a cielo aperto pod milim nebom
    scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
    apriti cielo! inter. šment!

    2. podnebje

    3. nebo, strop:
    il cielo della camera strop sobe
    il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

    4. relig. nebo, nebesa:
    i voleri del cielo božja volja
    salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
    santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
    per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

    5.
    essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
    portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
    PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba
  • cima f

    1. vrh:
    la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
    in cima zgoraj
    in cima a na, vrh:
    essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

    2. alpin. vrh:
    conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

    3. konec:
    da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

    4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
    non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
    essere una cima in biti v čem odličen
    cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

    5.
    cime di rapa bot. repni poganjki
  • cimbalo m

    1. glasba činela

    2. star. pl. čembalo

    3.
    essere, andare in cimbali pren. biti v rožicah
    avere il capo in cimbali pren. biti raztresen
  • cōllo1 m

    1. vrat:
    gettare le braccia al collo objeti
    avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
    è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
    prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
    capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
    rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
    a rotta di collo na vrat na nos
    correre a rotta di collo na vso sapo teči
    tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
    mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
    tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
    essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
    trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih

    2. ovratnik

    3. ekst. vrat:
    il collo della bottiglia vrat steklenice
    tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
    collo di bottiglia pren. ozko grlo

    4. anat.
    collo dell'utero maternični vrat
    collo del piede nart

    5. glasba vrat (godala, brenkala)

    6. strojn.
    collo d'oca kolenasta gred
  • cōma1 m (pl. -mi, coma) med. koma:
    coma diabetico diabetična koma
    entrare, essere in coma pasti v komo, biti v komi
    uscire dal coma priti iz kome
  • commērcio m (pl. -ci)

    1. trgovina, trgovanje:
    commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
    darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
    essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
    commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
    fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

    2. ekst. knjižno odnos, zveza:
    commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
    commercio carnale spolno občevanje
  • compagnia f

    1. družba, druščina:
    amare la compagnia imeti rad družbo
    stare, essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    dama di compagnia spremljevalka, družabnica
    fare, tenere compagnia a qcn. delati komu družbo
    ... e compagnia bella in vsi ostali

    2. voj. četa:
    compagnia di ventura hist. najemniška četa

    3. trgov. družba:
    compagnia di assicurazione zavarovalna družba, zavarovalnica
    compagnia di navigazione ladijska družba

    4. relig. bratovščina, družba:
    compagnia di Gesù Jezusova družba

    5. gled. družina:
    compagnia di prosa dramska družina
  • condizione f

    1. pogoj:
    resa senza condizioni brezpogojna vdaja
    a condizione che pod pogojem, da

    2. stanje, položaj:
    essere in condizione di biti zmožen, moči
    versare in gravi condizioni biti hudo bolan, biti v kritičnem stanju
    un'auto ancora in buone condizioni še dobro ohranjen avto

    3. stan:
    gente di umile condizione preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu
  • conforme

    A) agg. podoben; primeren; skladen, ustrezen:
    conforme allo scopo smotrn
    conforme alla legge skladen z zakonom, po zakonu
    essere conforme a qcs. odgovarjati čemu, biti v skladu s čim
    copia conforme prepis, istoveten z izvirnikom

    B) avv. v skladu (s, z)

    C) cong. kot:
    operare conforme dice la legge delati, kot pravi zakon
  • contatto m

    1. stik, dotik, kontakt:
    essere a contatto (con) biti v stiku (s, z)
    venire a contatto (con) stopiti v stik (s, z)

    2. pren. stik, zveza:
    una persona che ha molti contatti ekst. človek, ki ima številne zveze

    3. elektr. kontakt, spoj:
    mettere il contatto avto vžgati (motor)
  • convitto m vzgojni zavod, konvikt:
    star in convitto biti v zavodu
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • difficile

    A) agg.

    1. težek, težaven; zapleten:
    un lavoro difficile težko delo
    una domanda difficile težko vprašanje
    un problema difficile težek problem
    un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
    rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

    2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
    anni difficili težka leta
    trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

    3. neprijazen; neznosen, osoren:
    un ragazzo difficile neprijazen deček

    4. zahteven, izbirčen; tečen:
    un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

    5. prefinjen, aristokratski:
    gusti difficili prefinjen okus
    fare il difficile delati se važnega

    6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
    è difficile che venga težko, da bo prišel

    B) m težava:
    questo è il difficile v tem je težava
    andare nel difficile stvari komplicirati
  • difficoltà f

    1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
    la difficoltà di un problema težava problema
    procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
    trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah

    2. nasprotovanje, ovira:
    fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
    non avere difficoltà privoliti
  • discapito m izguba, škoda:
    tornare a discapito biti v škodo, škodovati
  • discrezione f

    1. razsodnost

    2. zmernost, obzirnost; molčečnost; diskretnost:
    affidarsi alla discrezione di qcn. zaupati diskretnosti nekoga

    3. (arbitrio) svobodna volja:
    essere alla discrezione di qcn. biti nekomu popolnoma prepuščen, biti v oblasti nekoga
    resa a discrezione brezpogojna vdaja