Franja

Zadetki iskanja

  • arrischiare

    A) v. tr. (pres. arrischio) tvegati:
    arrischiare la vita per salvare qcn. tvegati življenje, da bi nekoga rešil
    arrischiare un giudizio tvegati sodbo, oceno

    B) ➞ arrischiarsi v. rifl. (pres. mi arrischio) upati si:
    non s'arrischiava a partire ni si upal odpotovati
  • assaettare

    A) v. tr. (pres. assaetto)

    1. toskansko zadeti s puščico

    2. knjižno hudo nadlegovati

    B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
    che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
    assaettare dalla sete skoprneti od žeje

    C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)
  • assai

    A) avv.

    1. dosti, dovolj:
    ho mangiato assai dosti sem jedel
    ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

    2. zelo, mnogo, veliko:
    è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
    è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
    è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

    3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
    m'importa assai! me nič ne briga!

    B) agg. invar. mnog:
    c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

    C) m invar. mnogi:
    sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
    eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
    PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • attinēnza f

    1. zveza, odnos:
    non c'è attinenza tra ciò che dici e ciò che fai med tem, kar govoriš, in tem, kar delaš, ni nobene zveze

    2. sorodstvena, prijateljska vez

    3.
    attinenze pl. pritikline, aneksi:
    ho venduto il podere e le relative attinenze prodal sem posestvo s pripadajočimi pritiklinami
  • attribuzione f

    1. pripisovanje:
    quadro di attribuzione incerta slika neznanega avtorja

    2. dodelitev:
    l'attribuzione di un premio dodelitev nagrade

    3.
    attribuzioni pl. pristojnost, uradno področje:
    tutto questo non entra nelle sue attribuzioni vse to je izven njegovih pristojnosti, ni v njegovi pristojnosti
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • baiōcco m (m pl. -chi)

    1. hist. bakren novčič (v papeški državi)

    2. (zlasti pl.) denar:
    non vale un baiocco pren. ni piškavega oreha vredno
  • ballare

    A) v. intr. (pres. ballo)

    1. plesati:
    ballate con noi zaplešite z nami

    2. skakati, poskakovati:
    ballare per la gioia skakati od veselja
    ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

    3. pozibavati se, majati se:
    la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

    4.
    far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
    far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
    far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

    5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
    la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

    B) v. tr. plesati:
    ballare un valzer plesati valček
    PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati
  • barba1 f

    1. brada:
    avere, portare la barba imeti, nositi brado
    radersi, farsi la barba obriti se
    fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
    avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
    uomo di prima barba zelo mlad človek
    barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
    barba finta tajni agent

    2. pren. dolgčas:
    che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
    farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
    in barba a qcn. komu navkljub
    servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
    non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

    3. veter. braducelj, kozji podbradek

    4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
    mettere le barbe pognati korenine

    5. bot.
    barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
    barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)
  • bastare

    A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
    bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma

    B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
    basta che da le
    e non basta! pa to še ni vse!
  • batōsta f

    1. udarec; ekst. knjižno prepir

    2. pren. hud poraz; nezgoda, neuspeh:
    non si è ancora ripreso dalla batosta ni si še opomogel od nezgode
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • beva f

    1. redko pijača

    2. degustacija vina; okus vina:
    vino di pronta beva vino, ki ga ni treba več starati
  • bottone m

    1. gumb:
    bottoni gemelli manšetni gumbi
    attaccare un bottone a qcn. pren. gnjaviti koga z dolgočasnim pripovedovanjem
    non vale un bottone ni vreden počenega groša
    il bottone dell'ascensore, del campanello gumb v dvigalu, zvonec
    stanza dei bottoni pren. centrala, center (oblasti, vodenja)

    2. bot. popek:
    bottone d'argento rman (Achillea ptarmica)
    bottone d'oro lesjak (Trollius europaeus)

    3. anat. zadebelina, vozliček, brbončica:
    bottone gustativo okušalna brbončica
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • caldana f

    1. naval vročine; pren. jezni izbruh:
    quando gli vengono le caldane è irriconoscibile ko se razvname, ga ni moč prepoznati

    2. gradb. izolacijski sloj
  • carica f

    1. funkcija; dolžnost; naloga:
    le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
    essere in carica opravljati dolžnost

    2. naboj:
    carica di una mina minski naboj
    l'orologio non ha più carica ura ni navita
    dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
    carica elettrica fiz. električni naboj

    3. voj. naskok, napad:
    suonare la carica zatrobiti k naskoku
    tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj