Franja

Zadetki iskanja

  • avviamento m

    1. usmerjanje, uvajanje, uvod:
    avviamento alla carriera medica usmerjanje v zdravniški poklic
    testo d'avviamento al comporre uvod k sestavljanju prostih spisov

    2. šol.
    scuola d'avviamento poklicna šola

    3. tehn. pogon:
    motorino d'avviamento avtomobilski zaganjalnik, zaganjač
  • avvicinare

    A) v. tr. (pres. avvicino)

    1. približati, primakniti, pristaviti:
    avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
    avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom

    2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
    avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom

    B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
    la primavera s'avvicina bliža se pomlad
    per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu
  • azione f

    1. dejanje, delo, akcija:
    uomo d'azione človek dejanj
    passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
    Azione Cattolica Katoliška akcija
    commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
    fare una buona azione napraviti dobro delo
    avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja

    2. gibanje, pogon:
    mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo

    3. delovanje, učinek:
    l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
    un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom

    4. lit. dejanje, zgodba:
    in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
    l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu

    5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
    fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
    fare un'azione di ripiegamento umakniti se

    6. šport napad, akcija:
    l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca

    7. pravo tožba, postopek:
    intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga

    8. ekon. delnica, akcija:
    azione al portatore delnica na prinašalca
    azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
    azione privilegiata prednostna delnica
    società per azioni delniška družba
  • azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

    1. zadeti:
    gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

    2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
    azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

    3. pren. zadeti, uganiti:
    azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
    azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
    non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane
  • bacio m (pl. -ci)

    1. poljub:
    dare un bacio poljubiti
    coprire di baci zasuti s poljubi
    bacio di Giuda pren. judežev poljub
    bacio della pace spravni poljub
    malattia del bacio med. mononukleoza

    2. pren. pog.
    al bacio odlično
  • balzo1 m

    1. odskok, odboj, skok:
    prendere la palla al balzo ujeti žogo; pren. zgrabiti ugodno priložnost

    2. poskok, nenaden gib:
    fare un balzo poskočiti, planiti

    3. pren. velik skok, veliko napredovanje:
    fare un balzo nella propria carriera napraviti velik skok v karieri
  • bando m

    1. razglas, oznanilo:
    bando d'arruolamento naborni razglas

    2. obvestilo:
    bando d'asta pubblica obvestilo o dražbi

    3. izgon, pregnanstvo:
    mettere al bando pregnati, izgnati

    4.
    bando alle chiacchiere, agli scrupoli pren. dovolj čenč!, dovolj pomislekov!
    bando ai complimenti pustimo formalnosti
  • battuta f

    1. udarec, udar:
    180 battute al minuto 180 udarcev v minuti (pri strojepisju)

    2. razmik, presledek, znak

    3. lit. iktus (v grški in latinski metriki)

    4. gled. replika:
    saltare la battuta preskočiti repliko
    non perdere una battuta ničesar ne preslišati
    avere la battuta pronta pren. biti odrezav

    5. glasba takt:
    battuta d'arresto pavza; pren. odlašanje, oklevanje
    essere alle prime battute pren. biti v prvih vrstah, biti na začetku česa

    6. lovstvo pogon; pren. hajka (policije za hudodelci)

    7. šport servis
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • Bērta f

    1. Berta

    2.
    al tempo che Berta filava v dobrih starih časih
  • bici f pog. kolo:
    bici da corsa dirkalno kolo
    bici a motore moped
    appendere la bici al chiodo pren. obesiti kolo na klin, prenehati s tekmovanjem
  • bistecca f kulin. biftek, goveji zrezek:
    bistecca alla fiorentina biftek na florentinski način
    bistecca al sangue angleški biftek
    bistecca alla Bismarck biftek z jajcem
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • bomba

    A) f

    1. bomba:
    bomba a mano ročna bomba
    bomba asfissiante, incendiaria, lacrimogena, dirompente plinska, zažigalna, solzilna, rušilna bomba
    bomba Molotov molotovka
    bomba carta pasja bombica, petarda
    bomba a orologeria tempirana bomba
    bomba A, bomba atomica atomska bomba
    bomba H, bomba all'idrogeno, bomba termonucleare, bomba nucleare hidrogenska bomba
    bomba N, bomba al neutrone nevtronska bomba
    a prova di bomba neprebojen; pren. zelo trden, neuničljiv:
    un' amicizia a prova di bomba zelo trdno prijateljstvo

    2. geol.
    bomba vulcanica vulkanska bomba

    3. pren. toskansko čenča, govorica; bomba, senzacija, škandal

    4. pren. pog. doping

    5. kulin. bomba

    6. med.
    bomba al cobalto kobaltova bomba

    7. igre zapik:
    tornare a bomba pren. vrniti se k predmetu, k stvari

    8. polcilinder

    B) agg. invar. senzacionalen:
    notizia bomba senzacionalna vest
  • bōsco m (pl. -chi)

    1. gozd, hosta:
    bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
    bosco ceduo sečen gozd
    andare al bosco iti po drva (v gozd)

    2. pren.
    buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
    essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
    portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
    curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

    3. pren. gozd, množica:
    un bosco di capelli griva
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
  • botte f

    1. sod:
    spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
    essere in una botte di ferro pren. biti na varnem

    2. gradb.
    volta a botte banjasti obok
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • brindare v. intr. (pres. brindo) nazdraviti:
    brindiamo al vostro successo nazdravimo vašemu uspehu
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo