Franja

orso m

1. zool. medved:
orso americano baribal, črni medved
orso bianco severni, beli medved (Thalarctos maritimus)
orso bruno rjavi medved (Ursus arctos)
orso grigio sivi medved, grizli
orso malese malajski, sončni medved (Helarctos malazanus)

2. pren. medved, okornež, neroda; odurnež, nedružaben človek

3.
il ballo dell'orso pren. okorno, nerodno plesanje
vendere la pelle dell'orso prima di averlo ucciso pren. delati račune brez krčmarja

4. ekon. žarg. baisse

pantofolaio

A) m (f -ia)

1. copatar, copatarica

2. pren. slabš. lagoden človek, lenuh, copata

B) agg. ravnodušen, brezbrižen, lagoden, len

pazzerellone

A) agg. norčav

B) m (f -na) norčav človek

pellaccia f

1. slabš. od ➞ pelle grda, uvela koža

2. pren. grča, odporen, vzdržljiv človek, debelokožec; pren. slabš. prevarant, zvitež

pensante m, f misleč, razmišljujoč človek

pipì

A) f
fare la pipì otr. lulati

B) m

1. otr. lulek

2. igre človek ne jezi se

politico

A) agg. (m pl. -ci) političen:
delitto politico politični zločin
dottrina politica politični nauk
economia politica politična ekonomija
elezioni politiche volitve v skupščino
equilibrio politico politično ravnotežje
geografia politica politična geografija
storia politica politična zgodovina
uomo politico politik

B) m (pl. -ci)

1. politik; državnik

2. pren. politik, prebrisan človek

C) m politična, javna sfera

politicone m (f -na)

1. poveč. od ➞ politico

2. pog. prevejan, preračunljiv človek

pollo m

1. piščanec (zlasti kulin.):
pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
brodo di pollo kokošja juha
essere a pollo pesto pren. biti bolan
pollo d'india puran
andare a letto coi polli pren. leči s kurami
conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale

2. pren. neizkušen človek, naivnež:
fare il pollo delati se naivnega
pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.)

pulcinēlla m invar.

1. pulčinela (neapeljska maska):
finire come le nozze di pulcinella pren. končati se s pretepom
naso di pulcinella debel kljukast nos
segreto di pulcinella javna skrivnost

2. pren. vetrnjak, nestanoviten človek; pavliha, burkež

3.
pulcinella di mare zool. mormon, morska papiga (Fratercula actica)

puro

A) agg.

1. čist (brez primesi):
acqua pura čista voda
aria pura čist zrak
cielo puro jasno nebo
lingua pura čist jezik
razza pura čista rasa, pasma
vino puro čisto, pristno vino

2. čist (ne uporaben):
matematica pura čista matematika

3. čist, pristen, enostaven:
la pura verità čista resnica
per puro caso čisto slučajno

4. čist, neomadeževan

5.
puro e semplice gladek in jasen

B) m (f -ra)

1. načelen, nepodkupljiv človek

2. šport amater

rana

A) f

1. zool. žaba:
rana alpina rjava sekulja (Rana temporaria)
rana rossa rdeča žaba (Rana fusca)
rana verde zelena žaba (Rana esculenta)
gonfio come una rana pren. napihnjen kot puran
nuoto a rana šport prsno plavanje
cantare come una rana pren. kvakati, regljati (kakor žaba)

2. zool.
rana pescatrice (lofio, gianello) morski vrag, odičar, morska spaka (Lophius piscatorius)

B) agg. invar. voj. (sommozzatore) človek žaba

realista¹ m, f (m pl. -ti)

1. filoz., umet. realist, realistka

2. ekst. realist; trezen, praktičen človek

ricordabile agg. znamenit; vreden, da si ga človek zapomni

rurale

A) agg. kmetijski, kmečki; poljedelski:
banca rurale zadružna posojilnica
popolazione rurale kmečko prebivalstvo

B) m kmečki človek, kmet

samaritano

A) agg. geogr., biblijsko samarijanski

B) m (f -na)

1. geogr. Samarijan, Samarijanka

2. relig. samaritanec, samaritanka; ekst. samaritanec, usmiljen, sočuten človek

C) m jezik samarijanščina

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

sconsiderato

A) agg. nepremišljen, nepreudarjen; zaletav

B) m (f -ta) zaletel, nepremišljen človek

sfegatato

A) agg.

1. strasten

2. zakrknjen

B) m (f -ta) pog. strastnež, nepremišljen človek, zaletel

sfinge f

1. mitol., umet. sfinga

2. pren. uganka, nedoumljiv človek

3. zool.
sfinge dei ligustri kalinji veščec (Sphinx ligustri)
sfinge testa di morto smrtoglavec (Acherontia atropos)