Franja

Zadetki iskanja

  • stinco m (pl. -chi)

    1. anat. golenica, piščal:
    allungare gli stinchi pren. stegniti se, umreti
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik
    rompere gli stinchi a qcn. pren. koga nadlegovati

    2. zool. stopalo
  • stiro m

    1. likanje:
    ferro da stiro likalnik
    non stiro se ne lika (opozorilo na tkanini)

    2. tehn. raztezanje, vlečenje

    3. tekstil raztezanje
  • stōmaco m (pl. -chi, -ci)

    1. anat. želodec:
    stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
    stomaco forte močen želodec
    avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
    avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
    dare di stomaco bruhati
    fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
    fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
    riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

    2. pren. pog. pogum, korajža:
    a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
    aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • straccio2 m (pl. -ci)

    1. cunja, capa; krpa:
    lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
    ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan

    2. tekstil mikana svila

    3. pog.
    uno straccio di ušiv..., piškav...:
    non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke

    4.
    stracci pl. pog. cape, ponošene obleke
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • superficie f

    1. površina, površje:
    la superficie di un muro površina zidu
    la superficie del mare, della terra površina morja, zemeljska površina

    2. pren. površina, zunanjost, videz:
    andare oltre la superficie delle cose ne se ustavljati pri videzu stvari

    3. ekst. površinski, zunanji sloj:
    una sottile superficie di colore tenek sloj barve

    4. ekst. površina:
    superficie agraria, forestale kmetijska, gozdna površina
    superficie edificabile zazidljiva površina

    5. mat. ploščina; ploskev:
    calcolare la superficie di un triangolo izračunati ploščino trikotnika
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • sviluppare

    A) v. tr. (pres. sviluppo)

    1. odviti, odvijati; odmotavati

    2. sprožiti; sprostiti, sproščati

    3. uhajati:
    il terreno sviluppa gas iz zemljišča uhaja plin

    4. foto razviti

    B) svilupparsi v. rifl. (pres. mi sviluppo)

    1. biol. razvijati se

    2. razviti se, dozoreti (otrok)

    3. razvijati se, napredovati, rasti:
    nell'ultimo decennio si è sviluppato il turismo v zadnjem desetletju se je razvil turizem

    4. pojaviti, pojavljati se; širiti, razširjati se; sprostiti, sproščati se:
    evitare che l'epidemia si sviluppi preprečiti, da se ne bi razširila epidemija
    dal terreno si sviluppano gas iz zemljišča se sproščajo plini
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • tasca f

    1. obl. žep:
    tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
    fazzoletto da tasca žepni robec
    avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
    avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
    conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
    non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
    prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
    riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
    ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
    rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
    starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
    vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

    2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

    3. kulin. slaščičarska vrečka

    4. anat. žep; mošnja:
    tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • tetto m

    1. streha, krov:
    tetto a due, a quattro spioventi dvokapna, štirikapna streha
    tetto a capanna, a cupola, piana, a padiglione šotorasta, kupolna, ravna streha, streha na zatrep
    stanze a tetto mansardne sobe
    aver messo il tetto ne rasti več
    predicare sui tetti pren. javno razglasiti, na veliki zvon obesiti

    2. ekst. streha, hiša, dom:
    il tetto natio rojstna hiša
    non avere né pane né tetto tolči revščino
    restare senza tetto ostati brez strehe nad glavo

    3. ekst. streha; najvišji del:
    il tetto dell'automobile streha avtomobila
    il tetto del mondo streha sveta, najvišja gora

    4. pren. plafon

    5. alpin. skalnata polica:
    il tetto del giro pren. šport najvišja točka kolesarske dirke

    6. mont. krovnina
  • tirare

    A) v. tr. (pres. tiro)

    1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
    tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
    tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
    tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
    tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
    tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
    tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
    tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
    tirare un metallo metal. vleči kovino
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
    tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
    tirare le reti povleči mreže
    tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

    2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
    tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
    tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
    tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

    3. vleči:
    i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
    tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
    tirare la carretta pren. garati
    tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
    tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
    una parola tira l'altra beseda da besedo

    4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
    tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
    tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
    tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
    tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
    tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
    tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
    tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
    tirare giù potegniti dol:
    tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
    tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
    tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
    tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
    tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
    tirare su potegniti gor, ven:
    tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
    tirare su un bambino vzgajati otroka
    tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
    tirare su col naso smrkati
    tirare su la cocaina njuhati kokain
    tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
    tirare a sorte žrebati
    tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

    5. vleči, vsrkavati, sesati:
    tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
    tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
    tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
    tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
    tirare il latte sesati (mleko)

    6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
    tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
    tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
    tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
    tirare una salsa kulin. zgostiti omako

    7. pog. dvigniti:
    tirare lo stipendio dvigniti plačo

    8.
    tirare a cera il pavimento povoščiti pod
    tirare a lucido pološčiti
    tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
    tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

    9. vreči, metati, zalučati:
    tirare un sasso vreči kamen
    tirare baci pošiljati poljubčke
    tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
    tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
    tirare i dadi kockati (se)
    tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

    10. ustreliti, streljati:
    tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
    tirare in porta ekst. šport streljati na gol

    11. potegniti, vleči, risati:
    tirare una linea potegniti črto
    tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

    12. tisk natisniti, tiskati

    B) v. intr.

    1. iti naprej:
    tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
    Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
    tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

    2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
    tirare a imbrogliare rad prevarati
    tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
    tirare a indovinare pog. ugibati

    3. vleči (barva); biti podoben:
    tirare da qcn. biti podoben komu
    un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

    4. kazati na; vleči:
    tira a piovere kaže na dež
    lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

    5. pihati:
    con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

    6. vleči (motor):
    la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

    7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

    8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
    il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

    9. obl. biti tesen:
    sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

    10. pren. varčevati:
    tirare sul prezzo barantati
    tirare sulle spese skopariti

    11. ustreliti, streljati:
    tirare col fucile streljati s puško
    tirare alla selvaggina streljati na divjad
    tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

    C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
    tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
    tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
    tirarsi su vstati, pren. pobrati se
  • tirata f

    1. poteg; vlek; pog. dim (pri kajenju):
    tirata d'orecchi pren. graja, ukor, oštevanje

    2. brez postanka opravljeno delo:
    fare tutta in una tirata ne se ustaviti pri delu, vse napraviti naenkrat

    3. tirada; sramotenje

    4. lit. (lassa) laisse
  • toccare

    A) v. tr. (pres. tocco)

    1. potipati; prijeti; trkati:
    cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
    toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
    toccare i bicchieri trkniti s kozarci
    toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
    toccare un tasto pritisniti na tipko
    toccare il violino zabrenkati na violino

    2. dotakniti, dotikati se:
    toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

    3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
    guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
    non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
    non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
    nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

    4. doseči, dosegati (tudi pren.):
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
    toccare la maturità doseči zrelost
    toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
    toccare il segno pren. zadeti v polno
    toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

    5. zadevati, tikati se:
    sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

    6. pren. ganiti; prizadeti:
    toccare il cuore globoko ganiti
    toccare sul vivo v živo prizadeti

    7.
    toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
    toccare una sgridata biti okregan

    B) v. intr.

    1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
    gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

    2. morati; biti primoran, prisiljen:
    gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

    3. pripasti, pripadati
    PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja