dirigere*
A) v. tr. (pres. dirigo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
dirigere lo sguardo uperiti pogled
dirigere i passi, il cammino verso kreniti, napotiti se proti
2. nasloviti, naslavljati:
dirigere una persona all'ufficio informazioni koga napotiti v urad za informacije
3. voditi; upravljati; usmeriti, usmerjati; dirigirati:
dirigere una ditta voditi, upravljati podjetje
dirigere il traffico usmerjati promet
dirigere un complesso musicale dirigirati ansamblu
B) ➞ dirigersi v. rifl. (pres. mi dirigo) usmeriti, usmerjati se; napotiti se
Zadetki iskanja
- dirigista
A) m, f (m pl. -ti) ekon. pristaš dirigiranega gospodarstva
B) agg. ekon. ki se nanaša na dirigirano gospodarstvo - dirigistico agg. (m pl. -ci) ekon. ki se nanaša na dirigirano gospodarstvo
- disabbigliare
A) v. tr. (pres. disabbiglio) redko sleči, slačiti
B) ➞ disabbigliarsi v. rifl. (pres. mi disabbiglio) redko sleči, slačiti se - disabituare
A) v. tr. (pres. disabituo) odvaditi, odvajati
B) ➞ disabituarsi v. rifl. (pres. mi disabituo) odvaditi, odvajati se - disacerbare
A) v. tr. (pres. disacērbo) knjižno lajšati, ublažiti
B) ➞ disacerbarsi v. rifl. (pres. mi disacērbo) knjižno ublažiti se - disaffezionare
A) v. tr. (pres. disaffeziono) knjižno odbiti, odvrniti, odvračati (koga od česa)
B) ➞ disaffezionarsi v. rifl. (pres. mi disaffeziono) (inimicarsi) izgubiti naklonjenost (koga); ne ukvarjati se več s čim, ne zanimati se več za kaj:
disaffezionarsi un amico izgubiti prijateljevo naklonjenost
disaffezionarsi allo, dallo studio ne študirati več - disaggregare v. tr. (pres. disaggrēgo)
1. kem. dezagregirati
2. razkrojiti, razkrajati se; razpasti, razpadati - disancorare
A) v. tr. (pres. disancoro) navt. dvigniti, dvigati sidro
B) ➞ disancorarsi v. rifl. (pres. mi disancoro)
1. navt. dvigniti, dvigati sidro
2. pren. osamosvojiti, osamosvajati se; osvoboditi, osvobajati se (spon):
disancorarsi dalle tradizioni osvoboditi se spon tradicije - disapplicarsi v. rifl. (pres. mi disapplico) ne posvečati se, zanemarjati:
disapplicarsi dagli studi zanemarjati študij - disarmare
A) v. tr. (pres. disarmo)
1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile
2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
disarmare i remi sneti vesla z vilic
3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre
B) v. intr.
1. zmanjšati oborožitev
2. pren. popustiti, popuščati; vdati se - disarmonizzare v. intr. (pres. disarmonizzo) biti neubran, neskladen; ne skladati se, ne ujemati se
- disavvezzare
A) v. tr. (pres. disavvezzo) odvaditi, odvajati
B) ➞ disavvezzarsi v. rifl. (pres. mi disavvezzo) odvaditi, odvajati se - disavvezzo agg. odvajen, ki se je odvadil:
essere disavvezzo a far tardi la sera ne biti vajen ponočevati - disbrigare
A) v. tr. (pres. disbrigo) hitro rešiti, reševati; urediti, urejati:
disbrigare una pratica rešiti zadevo
B) ➞ disbrigarsi v. rifl. (pres. mi disbrigo) knjižno rešiti, reševati se (ovir, iz zadrege) - discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah - dischiudere*
A) v. tr. (pres. dischiudo)
1. odpreti, odpirati
2. pren. odkriti, razkrivati
B) ➞ dischiudersi v. rifl. (pres. mi dischiudo) odpreti, razpirati se - disciōgliere*
A) v. tr. (pres. disciōlgo)
1. knjižno razvezati, razpustiti (tudi pren.):
disciogliere i capelli razpustiti lase
2. knjižno ločiti, ločevati
3. stopiti
B) ➞ disciōgliersi v. rifl. (pres. mi disciōlgo)
1. topiti se
2. rešiti se (spon, vezi ipd.) - disciplinare1
A) v. tr. (pres. disciplino)
1. knjižno učiti; uriti
2. disciplinirati, spraviti v red, izučiti, ukrotiti, navaditi na disciplino
3. pravo urediti, urejati s predpisi, z zakoni; uravnavati; regulirati (tudi ekst.):
disciplinare il traffico uravnavati promet
B) ➞ disciplinarsi v. rifl. (pres. mi disciplino) disciplinirati se - discolorare
A) v. tr. (pres. discoloro) knjižno blediti; razbarvati
B) ➞ discolorarsi v. rifl. (pres. mi discoloro) knjižno razbarvati se, zgubiti barvo; bledeti