docēnza f šol. docentura:
ottenere la docenza in greco doseči docenturo za grščino
Zadetki iskanja
- domanda f
1. vprašanje:
fare, rivolgere una domanda a qcn. zastaviti komu vprašanje
2. prošnja; zahteva:
presentare una domanda predložiti prošnjo
3. ekon. povpraševanje:
domanda e offerta ponudba in povpraševanje - domani
A) avv.
1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!
2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal
B) m
1. jutri
2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj - domenica f nedelja
domenica delle Palme relig. cvetna nedelja
domenica in albis relig. bela nedelja
vestito della domenica nedeljska, praznična, zakmašna obleka
pittore della domenica nedeljski slikar
battezzato in domenica pren. pog. tepec
nato di domenica pren. srečnež - doppio
A) agg. (m pl. -pi)
1. dvojen, dvakraten, dvakrat tolikšen:
paga doppia dvojna plača
fucile a doppia canna dvocevka
doppio mento dvojni podbradek
domanda in doppia copia prošnja v dveh izvodih
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno vlogo
fiore doppio bot. dvojni cvet
punto doppio dvojni vbod
2. pren. dvojen, dvoličen, dvoumen:
parole doppie dvoumne besede, dvoumno govorjenje
dadi doppi sleparske kocke
3. jezik dvojen:
doppia consonante dvojni soglasnik, geminata
B) m
1. dvojno, dvojnost
2. dvojnik
3. šport igra v parih
C) avv. dvojno:
vederci doppio dvojno videti - doppiopētto
A) m (pl. doppiopetto, doppiopetti) dvovrstni suknjič:
in doppiopetto pren. spodobnež
B) agg. invar. dvovrsten:
giacca doppiopetto dvovrstni suknjič - dōsso m
1. hrbet; ekst. telo:
il dosso della mano hrbtišče roke
mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
levarsi i vestiti di dosso sleči se
levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi
2. vrh
3. izboklina (na cesti) - dotare v. tr. (pres. dōto)
1. dati doto, oskrbeti z doto
2. oskrbeti, obdariti (tudi pren.):
natura l'ha dotata di bellezza e ingegno narava jo je obdarila z lepoto in pametjo - dotazione f
1. oprava, oskrba; dotacija:
fondo di dotazione osnovni sklad
2. voj. oprema, orožje:
in dotazione sestavni del (opreme) - dōte f
1. dota:
portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
sposare la dote oženiti se zaradi dote
cacciatore di dote lovec na doto
2. pren. dar, vrlina, odlika:
il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti - dōtto1
A) agg. učen; načitan:
essere dotto in matematica, di musica biti vsestransko podkovan v matematiki, v glasbi
lingue dotte klasični jeziki
parola dotta učena beseda
B) m učenjak, erudit - dottorato m šol.
1. univerzitetna diploma:
conseguire il dottorato in medicina diplomirati medicino
2. doktorat:
dottorato di ricerca znanstveni doktorat - dottore m (f -essa)
1. učenjak:
fare il dottore delati se učenega, modrijaniti
parlare come un dottore govoriti učeno
dottori della Chiesa relig. cerkveni očetje
2. šol. diplomiranec:
dottore in legge diplomirani pravnik
dottore dei miei stivali iron. pametnjakovič
3. pog. doktor, zdravnik - dove
A) avv.
1. kje, kam:
da, di dove od kod
per dove kod
2. kjer, kamor, koder
3. nekje... nekje, drugje:
dove più dove meno nekje več, drugje manj
B) cong. če, ko:
dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči
C) m invar. kraj, točno mesto:
non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
in ogni dove, per ogni dove vsepovsod - dovizia f knjižno izobilje; bogastvo:
raccontare qcs. con dovizia di particolari razkladati na dolgo in široko - drittofilo m invar. tekstil votkovne niti:
tagliare in drittofilo rezati po niti - drizzare
A) v. tr. (pres. drizzo)
1. naravnati, naravnavati:
drizzare le gambe ai cani pren. prati zamorca
2. knjižno upreti, upirati:
drizzare lo sguardo upreti pogled
3. postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati:
drizzare una scala postaviti lestev
B) ➞ drizzarsi v. rifl. (pres. mi drizzo) vstati, vstajati; zravnati se:
drizzarsi in piedi vstati - due
A) agg.
1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke
2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj
B) m
1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik
2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja - ebollizione f
1. vrenje, kipenje:
punto di ebollizione vrelišče
2. pren. vrenje, nemir:
la città è in ebollizione v mestu vre - eccēsso m
1. presežek, pretiranost:
eccesso di zelo pretirana vnema
l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
all'eccesso pretirano
in eccesso preveč, čez mero
ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol
2. skrajnost:
andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
dare in eccessi pobesneti
3. mat. izpad, prestopek:
approssimazione per eccesso približek navzgor