Franja

Zadetki iskanja

  • docēnza f šol. docentura:
    ottenere la docenza in greco doseči docenturo za grščino
  • domanda f

    1. vprašanje:
    fare, rivolgere una domanda a qcn. zastaviti komu vprašanje

    2. prošnja; zahteva:
    presentare una domanda predložiti prošnjo

    3. ekon. povpraševanje:
    domanda e offerta ponudba in povpraševanje
  • domani

    A) avv.

    1. jutri
    domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
    domani a otto jutri teden
    a domani! nasvidenje jutri!

    2. pren.
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
    oggi o domani prej ali slej
    da oggi a domani od danes do jutri
    rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
    dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

    B) m

    1. jutri

    2. prihodnost, bodočnost:
    in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
    in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj
  • domenica f nedelja
    domenica delle Palme relig. cvetna nedelja
    domenica in albis relig. bela nedelja
    vestito della domenica nedeljska, praznična, zakmašna obleka
    pittore della domenica nedeljski slikar
    battezzato in domenica pren. pog. tepec
    nato di domenica pren. srečnež
  • doppio

    A) agg. (m pl. -pi)

    1. dvojen, dvakraten, dvakrat tolikšen:
    paga doppia dvojna plača
    fucile a doppia canna dvocevka
    doppio mento dvojni podbradek
    domanda in doppia copia prošnja v dveh izvodih
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno vlogo
    fiore doppio bot. dvojni cvet
    punto doppio dvojni vbod

    2. pren. dvojen, dvoličen, dvoumen:
    parole doppie dvoumne besede, dvoumno govorjenje
    dadi doppi sleparske kocke

    3. jezik dvojen:
    doppia consonante dvojni soglasnik, geminata

    B) m

    1. dvojno, dvojnost

    2. dvojnik

    3. šport igra v parih

    C) avv. dvojno:
    vederci doppio dvojno videti
  • doppiopētto

    A) m (pl. doppiopetto, doppiopetti) dvovrstni suknjič:
    in doppiopetto pren. spodobnež

    B) agg. invar. dvovrsten:
    giacca doppiopetto dvovrstni suknjič
  • dōsso m

    1. hrbet; ekst. telo:
    il dosso della mano hrbtišče roke
    mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
    levarsi i vestiti di dosso sleči se
    levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi

    2. vrh

    3. izboklina (na cesti)
  • dotare v. tr. (pres. dōto)

    1. dati doto, oskrbeti z doto

    2. oskrbeti, obdariti (tudi pren.):
    natura l'ha dotata di bellezza e ingegno narava jo je obdarila z lepoto in pametjo
  • dotazione f

    1. oprava, oskrba; dotacija:
    fondo di dotazione osnovni sklad

    2. voj. oprema, orožje:
    in dotazione sestavni del (opreme)
  • dōte f

    1. dota:
    portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
    sposare la dote oženiti se zaradi dote
    cacciatore di dote lovec na doto

    2. pren. dar, vrlina, odlika:
    il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti
  • dōtto1

    A) agg. učen; načitan:
    essere dotto in matematica, di musica biti vsestransko podkovan v matematiki, v glasbi
    lingue dotte klasični jeziki
    parola dotta učena beseda

    B) m učenjak, erudit
  • dottorato m šol.

    1. univerzitetna diploma:
    conseguire il dottorato in medicina diplomirati medicino

    2. doktorat:
    dottorato di ricerca znanstveni doktorat
  • dottore m (f -essa)

    1. učenjak:
    fare il dottore delati se učenega, modrijaniti
    parlare come un dottore govoriti učeno
    dottori della Chiesa relig. cerkveni očetje

    2. šol. diplomiranec:
    dottore in legge diplomirani pravnik
    dottore dei miei stivali iron. pametnjakovič

    3. pog. doktor, zdravnik
  • dove

    A) avv.

    1. kje, kam:
    da, di dove od kod
    per dove kod

    2. kjer, kamor, koder

    3. nekje... nekje, drugje:
    dove più dove meno nekje več, drugje manj

    B) cong. če, ko:
    dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

    C) m invar. kraj, točno mesto:
    non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
    in ogni dove, per ogni dove vsepovsod
  • dovizia f knjižno izobilje; bogastvo:
    raccontare qcs. con dovizia di particolari razkladati na dolgo in široko
  • drittofilo m invar. tekstil votkovne niti:
    tagliare in drittofilo rezati po niti
  • drizzare

    A) v. tr. (pres. drizzo)

    1. naravnati, naravnavati:
    drizzare le gambe ai cani pren. prati zamorca

    2. knjižno upreti, upirati:
    drizzare lo sguardo upreti pogled

    3. postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati:
    drizzare una scala postaviti lestev

    B) ➞ drizzarsi v. rifl. (pres. mi drizzo) vstati, vstajati; zravnati se:
    drizzarsi in piedi vstati
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • ebollizione f

    1. vrenje, kipenje:
    punto di ebollizione vrelišče

    2. pren. vrenje, nemir:
    la città è in ebollizione v mestu vre
  • eccēsso m

    1. presežek, pretiranost:
    eccesso di zelo pretirana vnema
    l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
    all'eccesso pretirano
    in eccesso preveč, čez mero
    ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
    per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
    è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol

    2. skrajnost:
    andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
    dare in eccessi pobesneti

    3. mat. izpad, prestopek:
    approssimazione per eccesso približek navzgor