servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis
Zadetki iskanja
- sfidare v. tr. (pres. sfido)
1. izzvati, izzivati; pozvati (tudi ekst.):
sfidare qcn. a duello izzvati koga na dvoboj; pog.
sfido! sfido io! kajpak! seveda!:
sfido che sei stanco, non ti riposi mai seveda si truden, ko pa nikoli ne počivaš
2. pren. kljubovati; zoprvati; izpostaviti, izpostavljati se:
sfidare il pericolo kljubovati nevarnosti - sfiducia f nezaupnost, nezaupanje:
voto di sfiducia nezaupnica
avere sfiducia in qcn., nutrire sfiducia per qcn., qcs. ne zaupati v koga, v kaj - sguardo m
1. gledanje, pogled:
sguardo dolce, truce mil, divji pogled
a primo sguardo na prvi pogled
dare, gettare uno sguardo pogledati
non degnare d'uno sguardo še pogledati ne
2. pogled; ekst. oči:
fin dove arriva lo sguardo do koder seže pogled
fissare lo sguardo su qcn. koga srepo gledati
3. razgled:
bello sguardo razgledišče - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - sì1
A) avv.
1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril
2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati
B) m
1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za
2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset - sigillo m
1. pečat:
apporre i sigilli uradno zapečatiti
2. plomba, zalivka, svinčeni pečat
3.
sigillo sacramentale ekst., relig. spovedna molčečnost
avere il sigillo alle labbra pren. ne smeti govoriti
4. bot.
sigillo di Salomone Salomonov pečat (Polygonatum) - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - sillaba f
1. jezik zlog:
sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog
2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice - sistēma m (pl. -mi)
1. astr. sistem:
sistema solare sončni sistem
2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
sistema nervoso živčni sistem, živčevje
sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
sistema fogliare listje
3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
sistema di pulegge sistem jermenic
sistema di ingranaggi sistem zobatih koles
4. geol., geogr. sistem:
sistema cretacico kredni sistem
sistema fluviale, idrografico vodovje
sistema montuoso, orografico gorovje
5. ekon. sistem:
sistema bancario bančni sistem
sistema monetario denarni sistem
6.
sistema di misura merski sistem
sistema metrico decimale decimalni merski sistem
sistema CGS fiz. CGS sistem
7. inform. sistem:
sistema operativo operacijski sistem
analisi dei sistemi sistemska analiza
sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice
8. kem.
sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov
9. polit.
sistema costituzionale ustavni sistem
sistema elettorale volilni sistem
contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu
10. pren. red, način, pravilo, navada:
sistema di vita življenjske navade
avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela - sistemare
A) v. tr. (pres. sistēmo)
1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
sistemare i libri pospraviti knjige
2. poravnati:
sistemare una lite poravnati spor
3. nastaniti
4. zaposliti, zaposlovati
5. (ugodno) poročiti:
cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!
6. pog. kaznovati:
sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo
B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)
1. nastaniti se
2. zaposliti se
3. poročiti se - soffrire
A) v. tr. (pres. sōffro)
1. trpeti, prenašati:
soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke
2.
non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev
B) v. intr.
1. trpeti
2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
soffrire agli occhi imeti težave z očmi
3. veneti - sogno m sanje, sen (tudi ekst.):
i dolci sogni della gioventù sladke mladostne sanje
libro dei sogni sanjske bukve
un sogno di ragazza sanjsko lepa deklica
neanche, nemmeno, neppure per sogno sploh ne, nikakor ne
coronare il proprio sogno d'amore poročiti se z ljubljeno osebo
credere nei sogni verjeti v sanje
fare un sogno sanjati kaj
parere, sembrare un sogno zdeti se neverjetno, videti se kot sanje - sōldo m
1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare
3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati
4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.) - sole m
1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu
2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se
3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak
4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)
5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode
6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik - solo
A) agg.
1. sam:
essere, starsene solo biti sam
2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam
3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama
4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva
5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden
6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške
7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha
8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno
9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino
B) avv. samo, le
C) cong.
1. samo, vendar
2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš
Č) m glasba solo, solist - sopportare v. tr. (pres. soppōrto)
1. prenesti, prenašati
2. pren. nesti, nositi; trpeti:
sopportare una perdita trpeti izgubo
3. utrpeti; prenesti, prenašati; dopustiti, dopuščati; tolerirati:
sopportare il caldo, il freddo trpeti vročino, mraz
non sopportare le persone maleducate ne prenesti neolikancev - sopra
A) prep.
1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi
2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga
3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj
4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si
6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo
B) avv.
1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju
2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno
C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran
Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran - sospettare
A) v. tr. (pres. sospētto)
1.
sospettare qcn. di qcs. sumničiti koga za kaj
sospettare qcs. posumiti kaj
2. verjeti, verovati; misliti, predstavljati si
B) v. intr.
1.
sospettare di qcn. sumničiti koga
2.
sospettare di qcn. ne zaupati komu, bati se koga:
sospettare di tutti ne zaupati nikomur