Franja

Zadetki iskanja

  • dintorno

    A) avv. (intorno) okoli, naokrog

    B) prep.
    dintorno a okoli, okrog:
    dintorno alla casa okoli hiše

    C)
    dintorni m pl. okolica; periferija:
    Milano e i suoi dintorni Milano in njegova okolica
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • dipendēnza f

    1. odvisnost, podrejenost:
    avere qcn. alle dipendenze biti komu nadrejen:
    lavorare alle dipendenze di una ditta delati pri podjetju
    in dipendenza di ciò zaradi tega

    2. zasvojenost (z mamili)

    3. depandansa
  • dipingere*

    A) v. tr. (pres. dipingo)

    1. slikati, naslikati:
    dipingere un quadro napraviti sliko
    dipingere su vetro slikati na steklo

    2. poslikati; pobarvati

    3. pren. slikati, opisati:
    il diavolo non è poi brutto come si dipinge hudič ni vendar tako črn, kot ga slikajo

    B) ➞ dipingersi v. rifl. (pres. mi dipingo)

    1. pokazati se:
    in volto gli si dipinse la paura na obrazu se mu je pokazal strah

    2. (truccarsi) barvati se
  • dipinto

    A) agg. poslikan, pobarvan:
    ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
    in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!

    B) m slika
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • dirētto

    A) agg.

    1. neposreden, direkten:
    imposta diretta direktni davek
    coltivatore diretto samostojni kmetovalec

    2. jezik direkten, prem:
    oggetto diretto direktni predmet
    discorso diretto premi govor

    3.
    in diretta radio prenos v živo, neposredni prenos

    B) m

    1. železn. direktni vlak

    2. šport direktni udarec, direkt

    C) avv. naravnost, direktno
  • direzione f

    1. smer:
    andare nella stessa direzione iti v isto smer
    in direzione di proti
    in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu

    2. pren. smer, usmerjenost

    3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
    occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
    andare in direzione iti na upravo
  • diritto2 m

    1. pravo pravo:
    diritto penale kazensko pravo
    diritto comparato primerjalno pravo

    2. pravica:
    diritti e doveri dei cittadini pravice in dolžnosti državljanov
    diritto di voto volilna pravica
    diritto, diritti d'autore avtorske pravice, copyright

    3. pl. ekon. pristojbine; dajatev, taksa; provizija:
    diritti doganali carinske pristojbine
    diritti bancari bančna provizija
    diritto di bollo kolkovina, upravna taksa
    diritti di banchina, di bacino pristaniške takse

    4. ekst. pravica:
    il diritto del più forte pravica močnejšega
    a buon diritto po vsej pravici
    a maggior diritto toliko bolj
    questione di diritto stvar načela
  • disaccōrdo m

    1. neubranost, razglašenost

    2. pren. nesoglasje; razprtija:
    essere in disaccordo con qcn. su qcs. ne strinjati se s kom o čem
  • disagio m (pl. -gi)

    1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
    sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

    2. pren. zadrega, neugodje:
    trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi
  • disamina f natančen pregled, preizkus, preverjanje:
    sottoporre, porre a disamina natančno pregledati, preveriti
    passare in disamina razčleniti
  • disarmo m

    1. razorožitev, razoroževanje:
    conferenza per il disarmo razorožitvena konferenca

    2. navt. razprema:
    mettere una nave in disarmo dati ladjo v razpremo

    3. gradb. snemanje, snetje odrov
  • disavanzo m primanjkljaj, izguba, deficit:
    chiudere il bilancio in disavanzo zaključiti bilanco z izgubo
  • discesa f

    1. stopanje navzdol, sestop:
    discesa dai monti sestop z gora

    2. šport smuk; spust:
    discesa libera spust
    discesa obbligata slalom

    3. napad, vpad:
    discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)

    4. strmina, pobočje:
    la strada è in discesa cesta se spušča navzdol

    5.
    discesa d'antenna antenski dovod
  • discōrdia f

    1. nesloga, spor:
    venire in discordia con qcn. s kom se spreti
    pomo della discordia pren. jabolko spora

    2. različnost; nesoglasje
  • discorrere* v. intr. (pres. discorro)

    1. govoriti:
    discorrere di politica govoriti o politiki
    discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
    e via discorrendo in tako naprej
    non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
    se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori

    2. nareč. ljubimkati
  • discorso m

    1. pogovor, razgovor, govor; besede:
    attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
    perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
    discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
    pochi discorsi! dovolj besedi!
    senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja

    2. govor:
    pronunciare un discorso imeti govor, govoriti

    3. jezik govor:
    discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
    parti del discorso besedne vrste

    4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
    portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti
  • discredito m slabo ime, slab glas:
    cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
    mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
    tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast
  • disdegno m zaničevanje, omalovaževanje:
    avere a disdegno zaničevati
    avere in disdegno sovražiti