dintorno
A) avv. (intorno) okoli, naokrog
B) prep.
dintorno a okoli, okrog:
dintorno alla casa okoli hiše
C)
dintorni m pl. okolica; periferija:
Milano e i suoi dintorni Milano in njegova okolica
Zadetki iskanja
- dio
A) m
1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog! - dipendēnza f
1. odvisnost, podrejenost:
avere qcn. alle dipendenze biti komu nadrejen:
lavorare alle dipendenze di una ditta delati pri podjetju
in dipendenza di ciò zaradi tega
2. zasvojenost (z mamili)
3. depandansa - dipingere*
A) v. tr. (pres. dipingo)
1. slikati, naslikati:
dipingere un quadro napraviti sliko
dipingere su vetro slikati na steklo
2. poslikati; pobarvati
3. pren. slikati, opisati:
il diavolo non è poi brutto come si dipinge hudič ni vendar tako črn, kot ga slikajo
B) ➞ dipingersi v. rifl. (pres. mi dipingo)
1. pokazati se:
in volto gli si dipinse la paura na obrazu se mu je pokazal strah
2. (truccarsi) barvati se - dipinto
A) agg. poslikan, pobarvan:
ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!
B) m slika - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - dirētto
A) agg.
1. neposreden, direkten:
imposta diretta direktni davek
coltivatore diretto samostojni kmetovalec
2. jezik direkten, prem:
oggetto diretto direktni predmet
discorso diretto premi govor
3.
in diretta radio prenos v živo, neposredni prenos
B) m
1. železn. direktni vlak
2. šport direktni udarec, direkt
C) avv. naravnost, direktno - direzione f
1. smer:
andare nella stessa direzione iti v isto smer
in direzione di proti
in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu
2. pren. smer, usmerjenost
3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
andare in direzione iti na upravo - diritto2 m
1. pravo pravo:
diritto penale kazensko pravo
diritto comparato primerjalno pravo
2. pravica:
diritti e doveri dei cittadini pravice in dolžnosti državljanov
diritto di voto volilna pravica
diritto, diritti d'autore avtorske pravice, copyright
3. pl. ekon. pristojbine; dajatev, taksa; provizija:
diritti doganali carinske pristojbine
diritti bancari bančna provizija
diritto di bollo kolkovina, upravna taksa
diritti di banchina, di bacino pristaniške takse
4. ekst. pravica:
il diritto del più forte pravica močnejšega
a buon diritto po vsej pravici
a maggior diritto toliko bolj
questione di diritto stvar načela - disaccōrdo m
1. neubranost, razglašenost
2. pren. nesoglasje; razprtija:
essere in disaccordo con qcn. su qcs. ne strinjati se s kom o čem - disagio m (pl. -gi)
1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave
2. pren. zadrega, neugodje:
trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi - disamina f natančen pregled, preizkus, preverjanje:
sottoporre, porre a disamina natančno pregledati, preveriti
passare in disamina razčleniti - disarmo m
1. razorožitev, razoroževanje:
conferenza per il disarmo razorožitvena konferenca
2. navt. razprema:
mettere una nave in disarmo dati ladjo v razpremo
3. gradb. snemanje, snetje odrov - disavanzo m primanjkljaj, izguba, deficit:
chiudere il bilancio in disavanzo zaključiti bilanco z izgubo - discesa f
1. stopanje navzdol, sestop:
discesa dai monti sestop z gora
2. šport smuk; spust:
discesa libera spust
discesa obbligata slalom
3. napad, vpad:
discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)
4. strmina, pobočje:
la strada è in discesa cesta se spušča navzdol
5.
discesa d'antenna antenski dovod - discōrdia f
1. nesloga, spor:
venire in discordia con qcn. s kom se spreti
pomo della discordia pren. jabolko spora
2. različnost; nesoglasje - discorrere* v. intr. (pres. discorro)
1. govoriti:
discorrere di politica govoriti o politiki
discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
e via discorrendo in tako naprej
non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori
2. nareč. ljubimkati - discorso m
1. pogovor, razgovor, govor; besede:
attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
cambiare discorso preiti na drugo temo
il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
pochi discorsi! dovolj besedi!
senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja
2. govor:
pronunciare un discorso imeti govor, govoriti
3. jezik govor:
discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
parti del discorso besedne vrste
4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti - discredito m slabo ime, slab glas:
cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast - disdegno m zaničevanje, omalovaževanje:
avere a disdegno zaničevati
avere in disdegno sovražiti