scēndere*
A) v. intr. (pres. scēndo)
1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati
5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B) v. tr.
1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah
2. nareč. spustiti, spuščati
Zadetki iskanja
- scherzare
A) v. intr. (pres. scherzo)
1. zabavati se, igrati se
2. šaliti se:
con te non si può scherzare ti ne poznaš šale
c'è poco da scherzare zadeva je resna, tukaj ni heca
non scherzo mislim resno
scherzare col fuoco ekst. igrati se z ognjem
B) v. tr. nareč. pog. posmehovati se (komu) - scherzo m
1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti
2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala
3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor
4. glasba scherzo - schivo agg.
1. nenaklonjen, nasproten; izmikajoč se:
schivo di lodi nenaklonjen hvali, ki ne mara hvale
2. zavračujoč; plah - scomodare
A) v. tr. (pres. scōmodo) nadlegovati, zmotiti (tudi pren.)
B) ➞ scomodarsi v. rifl. (pres. mi scōmodo) premakniti, premikati se; truditi se; oškodovati se:
la prego di non scomodarsi prosim vas, ne dajte se motiti
perché ti sei scomodato a farmi un regalo? zakaj si se oškodoval z darilom? - scrupolo m
1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
scrupolo di coscienza pomislek vesti
avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež
2. vestnost, natančnost:
lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten - scuro1
A) agg.
1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt
2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč
3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza
4. pren. nerazumljiv
5. žalosten, mučen
6. pren. knjižno neznan
7. jezik zadnji vokal
B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo
C) m
1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen
2. temna barva
3. umet. osenčeni del (podobe) - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - se2 pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne
- sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - segnare
A) v. tr. (pres. segno)
1. označiti, označevati; zaznamovati:
segnare le carte da gioco označiti igralne karte
segnare i cavalli zaznamovati konje
segnare gli errori označiti napake
segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
segnare la strada trasirati cesto
2. ekst. zapisati; zabeležiti:
segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit
3. pokazati:
segnare dito s prstom kazati (na)
il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
l'orologio segna le sei na uri kaže šest
4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti
5. oprasniti, opraskati
6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)
B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - seguire
A) v. tr. (pres. seguo)
1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal
2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati
3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi
4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva
B) v. intr.
1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov
2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo
3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki) - seguito m
1. spremstvo
2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)
3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri
4. zaporedje, vrsta
5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti
6.
cane da seguito lovstvo pes sledec - seminare v. tr. (pres. semino)
1. agr. sejati, zasejati:
seminare il grano sejati žito
seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega
2. pren. raztresti, raztrositi
3. pren. sejati:
seminare discordia sejati razdor
4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentimento m
1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sērio
A) agg. (m pl. -ri)
1. resen
2. strog; namrščen, mračen:
sguardo serio strog pogled
3. resen, pomemben; globok, pristen:
sentimento serio globoko, pristno čustvo
B) m (le sing.) resno; resna stvar:
sul serio resno
fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno - sērva f
1. dekla, služkinja:
dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim
2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje