Franja

Zadetki iskanja

  • stringere*

    A) v. tr. (pres. stringo)

    1. stisniti, stiskati:
    stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
    stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
    stringere i freni pren. zategniti vajeti
    stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
    stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

    2. knjižno vihteti (meč)

    3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
    stringere una città d'assedio oblegati mesto
    stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

    4. skleniti, sklepati:
    stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
    stringere un patto skleniti dogovor

    5. tiščati (čevlji)

    6. med. zapreti, zapirati (blato)

    7. krajšati, zožiti (obleko)

    8. ekst. omejiti:
    stringere il credito omejevati kredite

    9. pren. povzeti, povzemati:
    stringere un discorso povzeti
    stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

    10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
    stringere il passo pospešiti korak; glasba
    stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

    B) v. intr.

    1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
    il tempo stringe čas pritiska

    2. šport
    stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

    C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

    1. stisniti, stiskati se k:
    stringersi addosso a qcn. planiti na koga

    2.
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
  • strisciare

    A) v. tr. (pres. striscio)

    1. drsati, podrsavati:
    strisciare i piedi drsati z nogami

    2. oplaziti, oprasniti

    B) v. intr.

    1. plaziti se, lesti

    2. oplaziti (kaj)

    3. pren. slabš. plaziti se

    C) ➞ strisciarsi v. rifl. (pres. mi striscio)

    1.
    strisciarsi a, contro podrgniti se ob

    2. pren. prilizovati se komu
  • strizzare v. tr. (pres. strizzo) močno stisniti, stiskati; ožeti, ožemati:
    strizzare un'arancia stisniti pomarančo
    strizzare l'occhio pomežikniti
    strizzare i panni bagnati ožemati mokro obleko
    strizza strizza pog. skratka
  • stropicciare

    A) v. tr. (pres. stropiccio)

    1. drgniti:
    stropicciarsi le mani meti si roke
    stropicciarsi gli occhi meti si oči
    stropicciare i piedi cepetati z nogami

    2. nareč. mečkati

    B) ➞ stropicciarsi v. rifl. (pres. mi stropiccio):
    stropicciarsi di pog. požvižgati se na
  • strusciare

    A) v. tr., v. intr. (pres. struscio) drgniti; drsati, podrsavati; obrabiti, obrabljati, guliti:
    strusciare i piedi per terra podrsavati z nogami po tleh
    strusciare i vestiti guliti obleke

    B) ➞ strusciarsi v. rifl. (pres. mi struscio)

    1. podrsati se ob

    2. pren.
    strusciarsi a qcn. prilizovati se komu
  • studio m (pl. -di)

    1. učenje; študij, študiranje:
    borsa di studio štipendija
    lo studio delle lingue učenje jezikov
    uomo di studio učenjak

    2. študij (predmet preučevanja):
    studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

    3.
    studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
    cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
    fare i propri studi šolati se

    4.
    studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
    provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
    provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

    5. raziskava; študija, monografija:
    un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

    6. glasba etuda

    7. načrt, projekt; priprava:
    essere allo studio preučevati se:
    il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

    8. umet. študija

    9. knjižno skrb, prizadevnost:
    a sommo studio namerno, zanalašč
    fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

    10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
    studio fotografico fotografski atelje
    studio di pittore slikarski atelje

    11. film filmski studio

    12. hist. univerza, vseučilišče
  • stufare

    A) v. tr. (pres. stufo)

    1. segreti, segrevati v peči:
    stufare le botti agr. izpirati sode z vrelo vodo
    stufare i bozzoli tekstil pariti kokone

    2. kulin. dušiti

    3. pren. pog. razjeziti, nadlegovati

    B) ➞ stufarsi v. rifl. (pres. mi stufo)

    1. razjeziti se

    2. impers. prekipeti komu
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • suo agg.

    1. njegov, njen; svoj:
    ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
    mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

    2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
    dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

    3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
    ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
    una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

    4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
    Sua Maestà Njegovo veličanstvo
    Sua Santità Njegova svetost
    sua devotissima Maria vaša vdana Marija

    5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
    i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
    abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
    avere le sue dobiti svoje (batine)
    dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
    dire la sua povedati svoje mnenje
    farne una delle sue pren. skuhati kaj
    pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
    passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
    rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
    stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
    stare sulla sua biti ohol, neprijazen
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • svenare

    A) v. tr. (pres. sveno)

    1. prerezati žile

    2. pren. izžeti, izžemati, izmozgati

    B) svenarsi v. rifl. (pres. mi sveno)

    1. prerezati si žile

    2. pren. dati, dajati vse svoje za kaj:
    svenarsi per far studiare i figli dati vse, da bi lahko otroci študirali
  • svisare v. tr. (pres. sviso) pren. potvoriti, potvarjati; popačiti, izmaličiti:
    svisare i fatti potvarjati dejstva
  • tacco m (pl. -chi)

    1. peta:
    tacco alto, a spillo visoka peta, zelo visoka, tenka peta
    colpo di tacco šport podaja nazaj (s peto)
    alzare, battere il tacco pren. oditi, popihati jo
    battere i tacchi udariti s petami
    stare al tacco di qcn. pren. biti komu za petami

    2. cokla; klin

    3. tisk vložek, vstavek
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje
  • tagliare1

    A) v. tr. (pres. taglio)

    1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
    una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
    un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

    2.
    tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
    tagliare un bosco sekati gozd
    tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
    tagliare un diamante brusiti diamant
    tagliare una droga mešati mamilo
    tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

    3.
    tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
    tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
    tagliare l'erba kositi travo
    tagliare una gamba amputirati nogo
    tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
    tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
    tagliare la testa odsekati glavo
    tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

    4.
    la barca taglia le onde čoln brazda valove
    una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
    tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
    tagliare le carte premešati karte
    tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
    tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
    tagliare la palla šport rezati žogo

    5.
    tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
    tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
    tagliarsi la gola pren. ubiti se
    un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
    una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
    un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

    6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
    tagliare un articolo skrajšati članek
    tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
    dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

    7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
    tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
    tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
    tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

    8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
    tagliare la curva sekati ovinek
    tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
    l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

    B) v. intr. iti po najkrajši poti
    tagliare diritto iti naravnost

    C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se
  • te' inter. pog. nareč. na:
    te' i soldi per il gelato na denar za sladoled
    te' te' na na (pri klicanju perutnine, živine)
  • tēma m (pl. -mi)

    1. tema, predmet

    2. lit., umet. osnovni motiv:
    i temi floreali del liberty cvetni motivi secesijske umetnosti

    3. šol. predmet šolskega spisa; spis

    4. glasba tema

    5. jezik osnova

    6. hist. tema (vojaško upravno področje v bizantinski državi)
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • tēnero

    A) agg.

    1. mehek

    2. mlad; nežen:
    pianticella tenera mlada rastlinica

    3. nežen, občutljiv; ljubezniv; blag:
    un educatore troppo tenero preblag vzgojitelj
    padre tenero ljubezniv oče
    parole tenere nežne besede

    B) m

    1. mehki del (česa); pren. občutljivo mesto; šibka točka

    2. simpatija, ljubezen:
    fra i due ragazzi c'è del tenero mlada se imata rada