Franja

manna f

1. biblijsko mana:
la manna celeste nebeška mana, evharistija

2. oblizek

3. pren. mana:
aspettare che piova la manna pren. pričakovati, da mana pade z neba

4. mana (sladki sok nekaterih rastlin)

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

manōvra f

1. delo, operacija

2.
manovre navt. vrvi, vrvje

3. železn. premikanje, ranžiranje:
locomotiva da manovra ranžirna lokomotiva

4. voj. manever

5. pren. spletka, zvijačnost:
manovra di borsa borzna operacija, špekulacija
manovra di corridoio kuloarska spletka

manuale² m

1. priročnik, učbenik:
da manuale dognan, popoln

2. glasba manual, ročna orgelska klaviatura

marca¹ f

1. znamka; znamenje, znak:
marca da bollo kolek

2. ekst. podjetje, firma:
marca di fabbrica zaščitni znak
le migliori marche nazionali najboljše državne firme
prodotto di marca dober proizvod, proizvod znane firme

3. garderobna markica

4. pren. značilnost, obarvanost:
pronuncia di marca napoletana značilno neapeljska izgovorjava

marciapiēde m

1. pločnik:
battere il marciapiede pren. uganjati prostitucijo
donna da marciapiede prostitutka

2. železn. peron

maresciallo m

1. voj. maršal:
bastone da maresciallo maršalska palica

2. voj. narednik vodnik
maresciallo dei carabinieri karabinjerski stražmojster, marešalo

3. hist. konjušnik

marito m

1. mož, soprog:
prendere marito, andare a marito omožiti se, poročiti se
ragazza da marito, in età da marito deklica, godna za možitev
cercare uno straccio di marito iskati moža, naj si bo kakršenkoli

2. agr. podporno steblo (zlasti trti)

3. nareč. (scaldino) grelec, gašperček

martēllo

A) m

1. kladivo:
martello da falegname mizarsko kladivo
martello da muratore zidarsko kladivo
martello battifalce klepec
lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
lavorare di martello pren. natančno delati
sonare a martello biti plat zvona

2.
martello della campana kembelj
martello dell'uscio trkalo
martello forestale gozdno kladivo
martello pneumatico pnevmatično kladivo
martello del pianoforte glasba kladivce

3. anat. ušesno kladivce

4. šport kladivo:
lancio del martello metanje kladiva
martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
martello da roccia kladivo za skalo

5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

B) agg.
pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)

maschera f

1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah

2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko

3. posmrtna maska

4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska

5. gled. maska, stalni lik

6. gled., film biljeter

materiale

A) agg.

1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe

2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan

3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas

B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema

mattina f jutro, dopoldan:
da mattina a sera ves dan
di prima mattina navsezgodaj
perdere la mattina zapraviti dopoldne

matto¹

A) agg.

1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj

2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati

3. nepristen:
oro matto nepristno zlato

4. pren. mrtev

5. slaboten, bolan

B) m (f -ta)

1. norec, norica; blaznež

2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica

3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen

maturo

A) agg.

1. zrel:
frutto maturo zrel sad

2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih

3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev

5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka

mazza f

1. gorjača; toskansko sprehajalna palica

2. voj. hist. kij

3. macola; kovaško kladivo

4. šport kij (baseball); palica (golf):
essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa

5. glasba tolkač

6. bot.
mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris)

me pron.

1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče

2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga!

mediatore

A) m (f -trice)

1. posrednik, posrednica, posredovalec, posredovalka:
fare da mediatore biti posrednik, posredovati

2. trgov. posrednik; mešetar

3. priprošnjik

4. biol. mediator

B) agg. (f -trice)

1. posredniški, posredovalen

2. priprošnji

mēglio

A) avv.

1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

2. laže, jasneje

3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati

melodramma m (pl. -mi) glasba melodrama:
da melodramma melodramatičen

menare

A) v. tr. (pres. meno)

1. voditi, peljati:
menare buono pren. nositi srečo
menare il can per l'aia pren. ovinkariti
menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

2. živeti, preživljati

3. zadati (udarce); tepsti:
menare botte da orbi močno udarjati
zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

4.
menare la coda mahati z repom
menare i piedi hitro hoditi
menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

5. izzivati; povzročiti, povzročati:
menare scandalo izzvati škandal
menare vanto hvaliti se, bahati se

B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se