demonio m (pl. -ni)
1.  relig. hudič, hudobec:
 le arti del demonio hudičeve skušnjave
 avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
 essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
 essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
 il demonio della passione demon strasti
2.  pren. hudobnež, zlobnež; satan:
 gridare come un demonio kričati kot obseden
 diventare un demonio pobesneti
 fare il demonio delati, zganjati hudiča
3.  pren. hudiček, neugnan otrok
4.  pren. neutruden, sposoben človek:
 un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!
 Zadetki iskanja
-  denaro m
 1. denar:
 denaro spicciolo droben denar, drobiž
 denaro contante gotovina
 2. denarci, bogastvo:
 avere molto denaro imeti pod palcem
 avere il denaro contato imeti najnujnejše
 buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
 essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
 far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
 sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar
 3.
 denari pl. igre (barva italijanskih kart) ○
 4. tekstil denier
-  dēnte m
 1. anat. zob:
 dente di latte, caduco mlečni zob
 dente permanente stalni zob
 mettere i denti dobivati zobe
 ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
 cavare un dente izdreti zob
 dente del giudizio modrostnik
 2. kulin.
 al dente trd:
 spaghetti al dente trdi špageti
 3.
 avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
 rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
 a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
 acconsentire a denti stretti privoliti nerad
 lottare a denti stretti boriti se kot lev
 fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
 non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
 battere i denti šklepetati z zobmi
 difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
 essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
 mostrare i denti pren. pokazati zobe
 rompersi i denti pren. polomiti si zobe
 stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
 tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
 tirato coi denti pren. za lase privlečen
 4. pren. strup:
 il dente dell'invidia strup zavisti
 5. zob; zobat, zobčast predmet:
 i denti del pettine zobje glavnika
 dente dell'ancora navt. krak sidra
 6. geogr. gorski rogelj
 7. bot.
 dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
 dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
-  dentro
 A) avv.
 1. notri, noter:
 essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
 o dentro o fuori pren. noter ali ven!
 qui dentro tu notri, sem noter
 lì dentro tam notri, tja noter
 da, di dentro od znotraj
 in dentro navznoter
 2. pren. znotraj, v notranjosti:
 ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
 rodersi dentro gristi se
 tenere tutto dentro biti vase zaprt
 B) prep.
 1. v, v notranjosti (tudi pren.):
 il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
 darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
 dentro a, dentro in v:
 la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
 essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
 dare dentro qcs. zadeti ob kaj
 dentro di (z osebnimi zaimki)
 dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da
 2. v (v časovnih odnosih):
 dentro un mese v enem mesecu
 dentro oggi še danes
 C) m (samo sing.)
 dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)
-  deo gratias tujka latinsko
 A) inter.
 1. relig. bogu hvala!
 2. hvala bogu!
 B) m
 essere al deo gratias biti na koncu
-  desiderare v. tr. (pres. desidero) želeti; hoteti; zahtevati:
 farsi desiderare pustiti se čakati
 lasciar a desiderare ne zadovoljevati, biti pomanjkljiv, ne ustrezati
-  desidērio m (pl. -ri)
 1. želja:
 desiderio ardente vroča želja
 pio desiderio pren. pobožna želja
 avere, provare desiderio di qcs. zaželeti kaj
 conforme al desiderio po želji
 2. želja, poželenje; sla:
 desiderio di vendetta želja po maščevanju
 l'impeto del desiderio silovitost sle
 3. objokovanje, obžalovanje:
 lasciar desiderio di se biti objokovan, pogrešan
-  di1 prep.
 1. (izraža označevanje) od:
 i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
 il padre di Antonio Tonetov oče
 i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
 reparto vendite prodajni oddelek
 ufficio studi razvojni oddelek
 vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
 2. (izraža partitivnost)
 parecchi di noi mnogi od, izmed nas
 cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
 3. (izraža primerjanje) od, kot:
 la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
 4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
 è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
 di paese in paese od vasi do vasi
 5. (izraža izvor) iz, od:
 nativo della Toscana doma iz Toskane
 essere di Trieste biti iz Trsta
 venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
 Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
 6. (izraža poimenovanje)
 il nome di Giovanni ime Janez
 il mese di dicembre mesec december
 la città di Padova mesto Padova
 l'isola d'Elba otok Elba
 7. (izraža temo, materijo) o:
 parlare del tempo govoriti o vremenu
 discutere di politica razpravljati o politiki
 trattato di medicina medicinska razprava
 Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
 8. (izraža obilje)
 botte piena di vino sod, poln vina
 9. (izraža pomanjkanje)
 beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
 10. (izraža sredstvo) s, z:
 lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
 cingere di mura obdati z zidovjem
 11. (izraža način)
 lavorare di malavoglia delati brezvoljno
 ridere di gusto smejati se od srca
 12. (izraža vzrok) od:
 morire di sete umirati od žeje
 urlare di dolore vpiti od bolečine
 13. (izraža namero, cilj)
 cintura di salvataggio rešilni pas
 teatro di prosa drama (gledališče)
 essere d'aiuto biti v pomoč
 14. (izraža čas)
 di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
 un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
 15. (izraža krivdo in kazen)
 accusato d'omicidio obtožen umora
 è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
 16. (izraža omejitev)
 non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
 malato di cuore srčni bolnik
 17. (izraža material)
 sacchetto di plastica plastična vrečka
 18. (izraža lastnost)
 uomo di grande probità velik poštenjak
 giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
 19. (izraža starost)
 bambino di tre anni trileten otrok
 20. (izraža težo ali mero)
 una tavola di quattro metri štirimetrska deska
 un sacco di un quintale stokilska vreča
 21. (izraža ceno ali vrednost)
 oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
 22. (izraža predikativno rabo)
 dare del tu, del lei tikati, vikati
 mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
 23. (izraža atributivno rabo)
 quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
 che pezzo d'asino! osel pa tak!
 24. (uvaja osebkov odvisnik)
 succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
 vietato fumare prepovedano kaditi
 25. (uvaja predmetni odvisnik)
 ammetto di aver torto priznam, da se motim
 26. (uvaja posledični odvisnik)
 non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
-  diavolo
 A) m (f -la, -lessa)
 1. hudič, vrag:
 nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
 è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
 il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
 essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
 abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
 andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
 mandare al diavolo poslati k hudiču
 fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
 avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
 fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
 2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
 è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
 fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
 avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
 avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
 sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
 3. pren.
 buon diavolo dobričina
 povero diavolo ubožec, nesrečnik
 4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
 che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
 dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
 che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
 5. igre škis (pri taroku)
 6. zool.
 diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
 diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
 PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
 la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
 il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
 il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
 B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
 C) avv.
 1.
 alla diavola zanič; na vse pretege:
 lavorare alla diavola delati na vse pretege
 2.
 pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
-  difficile
 A) agg.
 1. težek, težaven; zapleten:
 un lavoro difficile težko delo
 una domanda difficile težko vprašanje
 un problema difficile težek problem
 un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
 rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
 2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
 anni difficili težka leta
 trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
 3. neprijazen; neznosen, osoren:
 un ragazzo difficile neprijazen deček
 4. zahteven, izbirčen; tečen:
 un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
 5. prefinjen, aristokratski:
 gusti difficili prefinjen okus
 fare il difficile delati se važnega
 6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
 è difficile che venga težko, da bo prišel
 B) m težava:
 questo è il difficile v tem je težava
 andare nel difficile stvari komplicirati
-  difficoltà f
 1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
 la difficoltà di un problema težava problema
 procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
 trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah
 2. nasprotovanje, ovira:
 fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
 non avere difficoltà privoliti
-  digiuno2 agg.
 1. tešč
 2. pren. brez:
 essere digiuno di notizie biti brez novic
 essere digiuno di matematica ne imeti pojma o matematiki
 3. anat.
 intestino digiuno tešče črevo
-  dimestichezza f
 1. domačnost, neprisiljenost, sproščenost, familiarnost:
 avere dimestichezza con qcn. biti domač s kom
 2. pren. izkušnja, praksa:
 avere dimestichezza con qcs. imeti izkušnje s čim, poznati kaj
-  dipendēnza f
 1. odvisnost, podrejenost:
 avere qcn. alle dipendenze biti komu nadrejen:
 lavorare alle dipendenze di una ditta delati pri podjetju
 in dipendenza di ciò zaradi tega
 2. zasvojenost (z mamili)
 3. depandansa
-  dipinto
 A) agg. poslikan, pobarvan:
 ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
 in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!
 B) m slika
-  disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
 disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
 disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
 provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen
-  disappetēnza f netek, pomanjkanje teka:
 soffrire di disappetenza biti brez teka
-  disapprovazione f neodobravanje; graja:
 esprimere la propria disapprovazione izraziti neodobravanje, grajati
 subire la generale disapprovazione biti deležen vsesplošne graje
-  disavvezzo agg. odvajen, ki se je odvadil:
 essere disavvezzo a far tardi la sera ne biti vajen ponočevati
-  discapito m izguba, škoda:
 tornare a discapito biti v škodo, škodovati