Franja

Zadetki iskanja

  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • orientare

    A) v. tr. (pres. oriēnto)

    1. usmeriti, usmerjati:
    le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

    2. pren. usmeriti; napotiti

    B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

    1. orientirati se; pren. znajti se:
    una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

    2. pren. usmeriti se
  • orma f sled, stopinja (tudi pren.):
    fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
    mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga)
  • ortica f

    1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
    ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

    2. pren.
    luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
    conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
    gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

    3. tekstil koprivno vlakno
  • osservare v. tr. (pres. ossērvo)

    1. opaziti, opazovati

    2. pripomniti, pripominjati:
    far osservare opozoriti

    3. spoštovati, držati se:
    osservare l'ordine držati se reda
    osservare le feste relig. posvečevati praznike
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • ostentare v. tr. (pres. ostēnto) razkazovati:
    ostentare le proprie richezze razkazovati svoje bogastvo
    ostentare superiorità poudarjati svojo superiornost
  • palla1 f

    1. krogla; obla:
    palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
    palla dell'occhio pog. očesno zrklo
    palla di lardo pren. debeluh
    palla di neve snežna kepa
    palla di piombo pren. svinčena krogla

    2. krogla, žoga:
    palla da biliardo biljardna krogla
    palla da tennis teniška žogica
    a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
    palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
    mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
    non essere in palla šport ne biti v formi
    prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost

    3. (kaznjenčeva) krogla:
    essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati

    4. voj. krogla; granata

    5. volilna kroglica

    6.
    palle pl. vulg. jajca:
    rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
    che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak!
  • panca f klop:
    consumare le panche dell'osteria pren. posedati po gostilni
    far ridere, far scappare le panche pren. delati grobe napake, polomiti ga
    panche della scuola šolske klopi
    scaldare le panche pren. greti klopi, lenariti
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • paniēre m

    1. košara, jerbas:
    paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
    avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
    far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
    rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene

    2. ekon. košarica:
    paniere della spesa potrošniška košarica
  • papero m

    1. gosak:
    i paperi menano a bere le oche pren. pišče več ve kot kokoš

    2. pren. pog. tepec; nesposobnež
  • parete f

    1. gradb. stena, zid:
    parete divisoria predelna stena
    parete attrezzata predelni regal
    nelle pareti domestiche, tra le pareti domestiche pren. doma, v družinskem krogu

    2. stena (kar omejuje, zapira):
    parete addominale trebušna stena

    3. pren. stena, zid:
    una parete d'incomprensione stena nerazumevanja

    4. alpin. stena

    5. veter. kovalna stena
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • parteggiare v. intr. (pres. parteggio) podpirati; biti za:
    parteggiare per le riforme podpirati reforme
  • partire2 v. intr. (pres. parto)

    1. oditi, odhajati; odpotovati; iti
    partire da casa oditi z doma
    partire per le vacanze oditi na počitnice
    partire per la guerra iti k vojakom, na vojsko, v napad; pren. zjeziti se
    partire in quarta pren. oditi na vso brzino, na vso moč

    2. pren. začeti, začenjati se, izvirati

    3. šport startati

    4. pog. pokvariti se

    5. pren. pog. napiti se
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • passione f

    1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
    passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
    le passioni dei santi relig. življenje mučencev

    2. duševna muka:
    sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga

    3. strast:
    frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
    agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti

    4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba

    5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
    la passione del gioco igralska strast
    con passione predano, zavzeto
    per passione iz gole zabave, nesebično

    6. pristranskost:
    per passione pristransko
    senza passione nepristransko

    7. pasijon

    8. lit. pasijon, misterij