Franja

Zadetki iskanja

  • bruciante agg.

    1. žgoč (tudi pren.)

    2. pren. bliskovit:
    superare gli avversari con uno scatto bruciante prehiteti nasprotnike z bliskovitim finišem
  • bruciapelo avv.

    1.
    a bruciapelo prav od blizu, iz neposredne bližine:
    sparare a bruciapelo streljati iz neposredne bližine

    2. pren. nenadoma, nepričakovano:
    fare una domanda a bruciapelo znenada vprašati
  • bruciaprofumi m dišavni gorilnik, kadilnica
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • bruciata f pečen kostanj
  • bruciaticcio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) ožgan, prismojen

    B) m

    1. ogorek

    2. vonj, okus po prismojenem:
    sapere di bruciaticcio imeti okus po prismojenem
  • bruciato

    A) agg.

    1. zgorel, pogorel, sežgan, zažgan

    2. pren. vroč:
    ore bruciate vroče popoldanske ure
    bruciato dal sole ožgan, zagorel

    3. pren. izgorel, propadel, izčrpan:
    gioventù, generazione bruciata razočarana mladina; beatniška generacija (po drugi svetovni vojni)
    uomo bruciato uničen človek

    4. bleščeče temnorjave barve

    B) m okus, vonj po prismojenem:
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    sento puzzo di bruciato pren. stvar mi smrdi
  • bruciatore m

    1. peč:
    bruciatore di immondizie peč za sežiganje smeti

    2. gorilnik
  • bruciatura f

    1. opeklina, ožganina

    2. agr. ožig (na tobačnih listih)
  • brucio m skelenje, ščemenje
  • bruciore m

    1. skelenje, ščemenje, pekoča bolečina:
    il bruciore della pelle scottata skelenje ožgane kože
    bruciore di stomaco zgaga

    2. pren. močna želja; zagrenjenost, žgoče ponižanje:
    il bruciore della sconfitta žgoče ponižanje zaradi poraza
  • brucite f miner. brucit
  • bruco

    A) m (pl. -chi)

    1. gosenica, ličinka

    2.
    bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

    B) agg. toskansko
    nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš
  • bruffolo, brufolo m mozoljček
  • brufoloso agg. mozoljast
  • brughiēra f goljava, pušča; ruševje
  • brughiēro agg. goličav
  • brugo m (pl. -ghi) bot. vresje (Calluna vulgaris)
  • bruire v. intr. (pres. bruisco) knjižno šelesteti, škropotati
  • brûlé agg. invar. kulin.
    vino brûlé kulin. kuhano vino