bruciante agg.
1. žgoč (tudi pren.)
2. pren. bliskovit:
superare gli avversari con uno scatto bruciante prehiteti nasprotnike z bliskovitim finišem
Zadetki iskanja
- bruciapelo avv.
1.
a bruciapelo prav od blizu, iz neposredne bližine:
sparare a bruciapelo streljati iz neposredne bližine
2. pren. nenadoma, nepričakovano:
fare una domanda a bruciapelo znenada vprašati - bruciaprofumi m dišavni gorilnik, kadilnica
- bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - bruciata f pečen kostanj
- bruciaticcio
A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) ožgan, prismojen
B) m
1. ogorek
2. vonj, okus po prismojenem:
sapere di bruciaticcio imeti okus po prismojenem - bruciato
A) agg.
1. zgorel, pogorel, sežgan, zažgan
2. pren. vroč:
ore bruciate vroče popoldanske ure
bruciato dal sole ožgan, zagorel
3. pren. izgorel, propadel, izčrpan:
gioventù, generazione bruciata razočarana mladina; beatniška generacija (po drugi svetovni vojni)
uomo bruciato uničen človek
4. bleščeče temnorjave barve
B) m okus, vonj po prismojenem:
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
sento puzzo di bruciato pren. stvar mi smrdi - bruciatore m
1. peč:
bruciatore di immondizie peč za sežiganje smeti
2. gorilnik - bruciatura f
1. opeklina, ožganina
2. agr. ožig (na tobačnih listih) - brucio m skelenje, ščemenje
- bruciore m
1. skelenje, ščemenje, pekoča bolečina:
il bruciore della pelle scottata skelenje ožgane kože
bruciore di stomaco zgaga
2. pren. močna želja; zagrenjenost, žgoče ponižanje:
il bruciore della sconfitta žgoče ponižanje zaradi poraza - brucite f miner. brucit
- bruco
A) m (pl. -chi)
1. gosenica, ličinka
2.
bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)
B) agg. toskansko
nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš - bruffolo, brufolo m mozoljček
- brufoloso agg. mozoljast
- brughiēra f goljava, pušča; ruševje
- brughiēro agg. goličav
- brugo m (pl. -ghi) bot. vresje (Calluna vulgaris)
- bruire v. intr. (pres. bruisco) knjižno šelesteti, škropotati
- brûlé agg. invar. kulin.
vino brûlé kulin. kuhano vino