sbattere
A) v. tr. (pres. sbatto)
1. stepsti, stepati
2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
sbattere la porta zaloputniti vrata
sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč
3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
sbattere in galera vreči v ječo
la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
sbattere i tacchi voj. udariti s petami
4.
sbattere le ali prhutati s perutmi
5. kulin. stepsti, stepati:
sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune
6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani
7. premestiti, premeščati:
lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto
8. vulg. fukati, jebati
9.
sbattersene vulg. požvižgati se na kaj
10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega
B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se
C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati
Zadetki iskanja
- sbloccare v. tr. (pres. sblōcco)
1. deblokirati; odpraviti, odpravljati blokado, zaporo (tudi pren.):
sbloccare una situazione deblokirati položaj
2. pren. sprostiti, sproščati:
sbloccare i prezzi sprostiti cene - sbrancare1
A) v. tr. (pres. sbranco)
1. izločiti, ločevati iz črede
2. ekst. razgnati, razganjati:
la polizia sbrancò i dimostranti policija je razgnala demonstrante
B) ➞ sbrancarsi v. rifl. (pres. mi sbranco)
1. uiti (iz črede)
2. ekst. razpršiti se; pobegniti - scacciare v. tr. (pres. scaccio)
1. napoditi, nagnati
2. pren. pregnati:
scacciare i grilli dalla testa pregnati, odganjati muhe z glave - scaffalare v. tr. (pres. scaffalo)
1. namestiti, nameščati police
2. dati, razvrstiti, razvrščati na police:
scaffalare i libri dati knjige na police - scarseggiare v. intr. (pres. scarseggio) manjkati, primanjkovati; biti pomanjkljiv:
i viveri scarseggiano primanjkuje hrane
direi che la tua educazione scarseggia rekel bi, da je tvoja vzgoja pomanjkljiva - scēndere*
A) v. intr. (pres. scēndo)
1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati
5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B) v. tr.
1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah
2. nareč. spustiti, spuščati - sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec - sciōgliere*
A) v. tr. (pres. sciōlgo)
1. razvezati, odvezati:
sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
sciogliere i capelli razpustiti lase
sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
sciogliere un sacco razvezati vrečo
sciogliere una serratura odpreti ključavnico
2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi
3.
sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube
4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
sciogliere la seduta zaključiti sejo
sciogliere le Camere razpustiti parlament
5. razrešiti:
sciogliere un problema rešiti problem
sciogliere un dubbio razpršiti dvom
6. sprostiti, sproščati; razmigati:
la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo
B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)
1. odvezati, razvezati se
2. topiti, raztapljati se:
sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati - sconvōlgere* v. tr. (pres. sconvōlgo)
1. razriti; pretresti, pretresati
2. razkopati; preobrniti, preobračati; porušiti (tudi pren.):
sconvolgere i piani porušiti načrte
sconvolgere lo stomaco preobrniti želodec - scottare
A) v. tr. (pres. scōtto)
1. opeči, opariti
2. kulin. opražiti
3. pren. prizadeti
B) v. intr.
1. peči; žgati; pripekati:
oggi il sole scotta danes sonce žge
gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami
2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen
C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja - scucire v. tr. (pres. scucio)
1. sparati
2. pog. dati, odšteti:
scucire i soldi odšteti denarce - sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi - segnare
A) v. tr. (pres. segno)
1. označiti, označevati; zaznamovati:
segnare le carte da gioco označiti igralne karte
segnare i cavalli zaznamovati konje
segnare gli errori označiti napake
segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
segnare la strada trasirati cesto
2. ekst. zapisati; zabeležiti:
segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit
3. pokazati:
segnare dito s prstom kazati (na)
il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
l'orologio segna le sei na uri kaže šest
4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti
5. oprasniti, opraskati
6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)
B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan - segreto
A) agg.
1. skriven
2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno
3. zaupen
4. pren. bližnji, intimen
5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik
6. knjižno skrit, odročen
B) m
1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost
2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti
3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha
4. skrivni mehanizem
5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v - seguire
A) v. tr. (pres. seguo)
1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal
2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati
3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi
4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva
B) v. intr.
1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov
2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo
3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki) - sensibilizzare v. tr. (pres. sensibilizzo)
1. senzibilizirati, povečati občutljivost
2. pren. osvestiti, osveščati; prebuditi:
sensibilizzare politicamente i giovani politično osveščati mladino
3. foto senzibilizirati, premazati ploščo z emulzijo - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - seppellire*
A) v. tr. (pres. seppellisco)
1. pokopati; zakopati
2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg
3. pren. pozabiti, pozabljati
B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige