dialēttica f
1.  filoz. dialektika
2.  razpravljalska spretnost:
 con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve
 Zadetki iskanja
-  diavolo
 A) m (f -la, -lessa)
 1. hudič, vrag:
 nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
 è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
 il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
 essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
 abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
 andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
 mandare al diavolo poslati k hudiču
 fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
 avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
 fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
 2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
 è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
 fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
 avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
 avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
 sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
 3. pren.
 buon diavolo dobričina
 povero diavolo ubožec, nesrečnik
 4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
 che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
 dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
 che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
 5. igre škis (pri taroku)
 6. zool.
 diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
 diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
 PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
 la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
 il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
 il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
 B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
 C) avv.
 1.
 alla diavola zanič; na vse pretege:
 lavorare alla diavola delati na vse pretege
 2.
 pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
-  dibattito m razpravljanje, razprava; disput; skupščinska razprava:
 partecipare a un dibattito udeležiti se razprave
-  dichiarare
 A) v. tr. (pres. dichiaro)
 1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
 dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen
 2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
 io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
 dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
 dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
 dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
 dichiarare qcn. in arresto aretirati koga
 3. razglasiti, razglašati; imenovati:
 dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
 l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
 dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
 dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
 vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo
 B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)
 1. kazati se, imeti se (za):
 puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
 si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi
 2. izjaviti, izjavljati ljubezen
-  diēci
 A) agg. deset:
 i dieci comandamenti deset božjih zapovedi
 B) m število deset; desetka, desetica:
 lo studente ha preso un dieci študent je dobil desetko
 ho giocato il dieci di fiori igre igral sem križevo desetico
 lavorare per dieci pren. garati kot črna živina
 a dieci a dieci po deset
-  diēta1 f
 1. med. dieta
 2. ekst. post:
 stare a dieta, fare dieta postiti se
-  diētro
 A) avv. zadaj
 B) prep.
 1. za:
 tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
 stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
 gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
 andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
 stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
 correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
 lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
 nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
 2. za, po:
 le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
 3. pisarn. na podlagi; ob; po:
 dietro domanda na podlagi prošnje
 dietro pagamento po plačilu
 dietro consegna po povzetju
-  difēndere*
 A) v. tr. (pres. difēndo)
 1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
 difendere i propri interessi braniti svoje koristi
 difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi
 2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
 difendere una causa biti branilec v sporu
 3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
 difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča
 B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)
 1. braniti se; varovati se:
 difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom
 2. pravo braniti se:
 difendersi in giudizio braniti se na razpravi
 3. opravičiti, opravičevati se
 4. pog. znajti se; odnesti jo:
 in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
-  differēnza f
 1. razlika, različnost:
 una bella differenza precejšnja razlika
 fare differenza razlikovati, drugače ravnati, gledati na kaj
 non fa differenza isto je
 a differenza di za razliko od, drugače od
 2. mat. razlika, razloček, diferenca
-  difficile
 A) agg.
 1. težek, težaven; zapleten:
 un lavoro difficile težko delo
 una domanda difficile težko vprašanje
 un problema difficile težek problem
 un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
 rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
 2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
 anni difficili težka leta
 trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
 3. neprijazen; neznosen, osoren:
 un ragazzo difficile neprijazen deček
 4. zahteven, izbirčen; tečen:
 un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
 5. prefinjen, aristokratski:
 gusti difficili prefinjen okus
 fare il difficile delati se važnega
 6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
 è difficile che venga težko, da bo prišel
 B) m težava:
 questo è il difficile v tem je težava
 andare nel difficile stvari komplicirati
-  difficoltà f
 1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
 la difficoltà di un problema težava problema
 procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
 trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah
 2. nasprotovanje, ovira:
 fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
 non avere difficoltà privoliti
-  difilato
 A) agg. (dritto) hiter:
 corse difilato a casa stekel je naravnost domov
 B) avv. naravnost, hitro, brž, neutegoma
-  digiuno1 m
 1. post:
 osservare il digiuno postiti se
 a digiuno tešče
 2. pren. (dolgo) pomanjkanje česa
-  dilettare
 A) v. tr. (pres. dilētto) razveseliti, razveseljevati; zabavati
 B) ➞ dilettarsi v. rifl. (pres. mi dilētto)
 1. zabavati se:
 si diletta a leggere gialli zabava se z branjem kriminalk
 2. ljubiteljsko se ukvarjati s čim:
 si diletta di pittura ukvarja se s slikarstvom
-  diluvio1 m (pl. -vi)
 1. naliv; povodenj:
 piove a diluvio pada kot iz škafa
 diluvio universale biblijsko vesoljni potop
 2. pren. obilica, ploha, toča:
 un diluvio di ingiurie toča žaljivk
-  dimagrare
 A) v. tr. (pres. dimagro) sušiti:
 dimagrare un terreno narediti zemljišče nerodovitno
 B) v. intr. hujšati, omršaveti, postajati suh:
 dimagrare a vista d'occhio vidno hujšati
 dimagrare come un chiodo postati suh kot trska
-  dinanzi
 A) avv.
 1. spredaj:
 levati dinanzi! izgini!, poberi se!
 2. prej:
 vedere dinanzi predvidevati
 B) prep.
 dinanzi a pred
 C) agg. invar. spredaj; prej:
 il posto dinanzi mesto spredaj
 il giorno dinanzi dan prej
-  dintorno
 A) avv. (intorno) okoli, naokrog
 B) prep.
 dintorno a okoli, okrog:
 dintorno alla casa okoli hiše
 C)
 dintorni m pl. okolica; periferija:
 Milano e i suoi dintorni Milano in njegova okolica
-  dio
 A) m
 1. relig.
 Dio (samo sing.) Bog:
 credere in Dio verovati v Boga
 Madre di Dio Mati božja
 la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
 bene di Dio pren. obilje
 castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
 grazie a Dio hvala bogu!
 come è vero Dio Bog mi je priča
 Dio sa quando bogve kdaj, morda
 andarsene con Dio oditi
 viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
 lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
 Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
 come Dio volle končno, vendarle
 per l'amor di Dio! za božjo voljo!
 Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
 2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
 gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
 3. ekst. bog:
 canta come un dio poje božansko
 il denaro è il suo dio denar je njegov bog
 PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
 B) inter. bog!:
 Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
 Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
-  diplomare
 A) v. tr. (pres. diplōmo) šol. podeliti diplomo
 B) ➞ diplomarsi v. rifl. (pres. mi diplōmo) šol. diplomirati:
 diplomarsi a pieni voti diplomirati z najvišjo oceno