Franja

Zadetki iskanja

  • dialēttica f

    1. filoz. dialektika

    2. razpravljalska spretnost:
    con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dibattito m razpravljanje, razprava; disput; skupščinska razprava:
    partecipare a un dibattito udeležiti se razprave
  • dichiarare

    A) v. tr. (pres. dichiaro)

    1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
    dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen

    2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
    io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
    dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
    dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
    dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
    dichiarare qcn. in arresto aretirati koga

    3. razglasiti, razglašati; imenovati:
    dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
    l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
    dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
    dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
    vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo

    B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)

    1. kazati se, imeti se (za):
    puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
    si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi

    2. izjaviti, izjavljati ljubezen
  • diēci

    A) agg. deset:
    i dieci comandamenti deset božjih zapovedi

    B) m število deset; desetka, desetica:
    lo studente ha preso un dieci študent je dobil desetko
    ho giocato il dieci di fiori igre igral sem križevo desetico
    lavorare per dieci pren. garati kot črna živina
    a dieci a dieci po deset
  • diēta1 f

    1. med. dieta

    2. ekst. post:
    stare a dieta, fare dieta postiti se
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • differēnza f

    1. razlika, različnost:
    una bella differenza precejšnja razlika
    fare differenza razlikovati, drugače ravnati, gledati na kaj
    non fa differenza isto je
    a differenza di za razliko od, drugače od

    2. mat. razlika, razloček, diferenca
  • difficile

    A) agg.

    1. težek, težaven; zapleten:
    un lavoro difficile težko delo
    una domanda difficile težko vprašanje
    un problema difficile težek problem
    un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
    rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

    2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
    anni difficili težka leta
    trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

    3. neprijazen; neznosen, osoren:
    un ragazzo difficile neprijazen deček

    4. zahteven, izbirčen; tečen:
    un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

    5. prefinjen, aristokratski:
    gusti difficili prefinjen okus
    fare il difficile delati se važnega

    6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
    è difficile che venga težko, da bo prišel

    B) m težava:
    questo è il difficile v tem je težava
    andare nel difficile stvari komplicirati
  • difficoltà f

    1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
    la difficoltà di un problema težava problema
    procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
    trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah

    2. nasprotovanje, ovira:
    fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
    non avere difficoltà privoliti
  • difilato

    A) agg. (dritto) hiter:
    corse difilato a casa stekel je naravnost domov

    B) avv. naravnost, hitro, brž, neutegoma
  • digiuno1 m

    1. post:
    osservare il digiuno postiti se
    a digiuno tešče

    2. pren. (dolgo) pomanjkanje česa
  • dilettare

    A) v. tr. (pres. dilētto) razveseliti, razveseljevati; zabavati

    B) ➞ dilettarsi v. rifl. (pres. mi dilētto)

    1. zabavati se:
    si diletta a leggere gialli zabava se z branjem kriminalk

    2. ljubiteljsko se ukvarjati s čim:
    si diletta di pittura ukvarja se s slikarstvom
  • diluvio1 m (pl. -vi)

    1. naliv; povodenj:
    piove a diluvio pada kot iz škafa
    diluvio universale biblijsko vesoljni potop

    2. pren. obilica, ploha, toča:
    un diluvio di ingiurie toča žaljivk
  • dimagrare

    A) v. tr. (pres. dimagro) sušiti:
    dimagrare un terreno narediti zemljišče nerodovitno

    B) v. intr. hujšati, omršaveti, postajati suh:
    dimagrare a vista d'occhio vidno hujšati
    dimagrare come un chiodo postati suh kot trska
  • dinanzi

    A) avv.

    1. spredaj:
    levati dinanzi! izgini!, poberi se!

    2. prej:
    vedere dinanzi predvidevati

    B) prep.
    dinanzi a pred

    C) agg. invar. spredaj; prej:
    il posto dinanzi mesto spredaj
    il giorno dinanzi dan prej
  • dintorno

    A) avv. (intorno) okoli, naokrog

    B) prep.
    dintorno a okoli, okrog:
    dintorno alla casa okoli hiše

    C)
    dintorni m pl. okolica; periferija:
    Milano e i suoi dintorni Milano in njegova okolica
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • diplomare

    A) v. tr. (pres. diplōmo) šol. podeliti diplomo

    B) ➞ diplomarsi v. rifl. (pres. mi diplōmo) šol. diplomirati:
    diplomarsi a pieni voti diplomirati z najvišjo oceno