dirigere*
A) v. tr. (pres. dirigo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
dirigere lo sguardo uperiti pogled
dirigere i passi, il cammino verso kreniti, napotiti se proti
2. nasloviti, naslavljati:
dirigere una persona all'ufficio informazioni koga napotiti v urad za informacije
3. voditi; upravljati; usmeriti, usmerjati; dirigirati:
dirigere una ditta voditi, upravljati podjetje
dirigere il traffico usmerjati promet
dirigere un complesso musicale dirigirati ansamblu
B) ➞ dirigersi v. rifl. (pres. mi dirigo) usmeriti, usmerjati se; napotiti se
Zadetki iskanja
- dirozzare
A) v. tr. (pres. dirozzo)
1. obdelati; obrusiti
2. pren. omikati, ugladiti
B) ➞ dirozzarsi v. rifl. (pres. mi dirozzo) postati uglajen - disabbellire
A) v. tr. (pres. disabbellisco) knjižno odvzeti lepoto, oropati lepote
B) ➞ disabbellirsi v. rifl. (pres. mi disabbellisco) knjižno izgubiti lepoto - disabbigliare
A) v. tr. (pres. disabbiglio) redko sleči, slačiti
B) ➞ disabbigliarsi v. rifl. (pres. mi disabbiglio) redko sleči, slačiti se - disabituare
A) v. tr. (pres. disabituo) odvaditi, odvajati
B) ➞ disabituarsi v. rifl. (pres. mi disabituo) odvaditi, odvajati se - disacerbare
A) v. tr. (pres. disacērbo) knjižno lajšati, ublažiti
B) ➞ disacerbarsi v. rifl. (pres. mi disacērbo) knjižno ublažiti se - disaffezionare
A) v. tr. (pres. disaffeziono) knjižno odbiti, odvrniti, odvračati (koga od česa)
B) ➞ disaffezionarsi v. rifl. (pres. mi disaffeziono) (inimicarsi) izgubiti naklonjenost (koga); ne ukvarjati se več s čim, ne zanimati se več za kaj:
disaffezionarsi un amico izgubiti prijateljevo naklonjenost
disaffezionarsi allo, dallo studio ne študirati več - disamorare
A) v. tr. (pres. disamoro) poskrbeti, da kdo kaj zasovraži
B) ➞ disamorarsi v. rifl. (pres. mi disamoro) zasovražiti, omrziti:
disamorarsi dal lavoro zasovražiti delo - disancorare
A) v. tr. (pres. disancoro) navt. dvigniti, dvigati sidro
B) ➞ disancorarsi v. rifl. (pres. mi disancoro)
1. navt. dvigniti, dvigati sidro
2. pren. osamosvojiti, osamosvajati se; osvoboditi, osvobajati se (spon):
disancorarsi dalle tradizioni osvoboditi se spon tradicije - disanimare
A) v. tr. (pres. disanimo) potreti; vzeti, jemati pogum; demoralizirati
B) ➞ disanimarsi v. rifl. (pres. mi disanimo) zgubiti, zgubljati pogum; obupati - disapplicarsi v. rifl. (pres. mi disapplico) ne posvečati se, zanemarjati:
disapplicarsi dagli studi zanemarjati študij - disarmare
A) v. tr. (pres. disarmo)
1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile
2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
disarmare i remi sneti vesla z vilic
3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre
B) v. intr.
1. zmanjšati oborožitev
2. pren. popustiti, popuščati; vdati se - disassociarsi v. rifl. (pres. mi disassōcio) odpovedati članstvo (v društvu ipd.)
- disavvezzare
A) v. tr. (pres. disavvezzo) odvaditi, odvajati
B) ➞ disavvezzarsi v. rifl. (pres. mi disavvezzo) odvaditi, odvajati se - disbrigare
A) v. tr. (pres. disbrigo) hitro rešiti, reševati; urediti, urejati:
disbrigare una pratica rešiti zadevo
B) ➞ disbrigarsi v. rifl. (pres. mi disbrigo) knjižno rešiti, reševati se (ovir, iz zadrege) - dischiudere*
A) v. tr. (pres. dischiudo)
1. odpreti, odpirati
2. pren. odkriti, razkrivati
B) ➞ dischiudersi v. rifl. (pres. mi dischiudo) odpreti, razpirati se - disciōgliere*
A) v. tr. (pres. disciōlgo)
1. knjižno razvezati, razpustiti (tudi pren.):
disciogliere i capelli razpustiti lase
2. knjižno ločiti, ločevati
3. stopiti
B) ➞ disciōgliersi v. rifl. (pres. mi disciōlgo)
1. topiti se
2. rešiti se (spon, vezi ipd.) - disciplinare1
A) v. tr. (pres. disciplino)
1. knjižno učiti; uriti
2. disciplinirati, spraviti v red, izučiti, ukrotiti, navaditi na disciplino
3. pravo urediti, urejati s predpisi, z zakoni; uravnavati; regulirati (tudi ekst.):
disciplinare il traffico uravnavati promet
B) ➞ disciplinarsi v. rifl. (pres. mi disciplino) disciplinirati se - discolorare
A) v. tr. (pres. discoloro) knjižno blediti; razbarvati
B) ➞ discolorarsi v. rifl. (pres. mi discoloro) knjižno razbarvati se, zgubiti barvo; bledeti - discolpare
A) v. tr. (pres. discolpo)
1. odvezati krivde
2. opravičiti, opravičevati
B) ➞ discolparsi v. rifl. (pres. mi discolpo)
1. dokazati nedolžnost
2. opravičiti, opravičevati se