Franja

siēsta f opoldanski počitek:
fare la siesta podremati, odpočiti si po kosilu

simpatia f

1. simpatija, nagnjenje, naklonjenost:
avere, nutrire, provare, sentire simpatia per qcn., qcs. gojiti simpatije do koga, česa, biti naklonjen komu, čemu
andare a simpatia, giudicare per simpatia biti pristranski, soditi po simpatiji

2. simpatičnost

3. fiz., psihol., med. simpatija

sissignore avv.

1. da; da, gospod!:
Va' a prendermi il giornale! - Sissignore, vado subito! Pojdi mi po časopis! - Da, gospod, takoj grem

2. pog. iron. seveda, jasno, kajpada; res je:
l'ho detto e lo ripeto, sissignore! rekel sem in ponavljam, res je!

smania f

1. bes, nemir, napetost, živčnost:
avere, sentirsi la smania biti ves nemiren, napet, živčen

2. pren. hlepenje, močna želja:
smania di successo hlepenje po uspehu

somiglianza f podobnost:
a somiglianza knjižno podobno:
a immagine e somiglianza di Dio po božji podobi

sorēlla

A) f

1. sestra:
sorella adottiva posvojena sestra
sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
sorella germana prava sestra
sorella di latte sestra po mleku
sorelle siamesi siamski sestri
assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri

2. pren. sestra

3. relig. sestra, redovnica

B) agg. sestrski; soroden:
lingue sorelle sorodni jeziki
le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb)

sorpassare v. tr. (pres. sorpasso)

1. preseči, presegati

2. avto prehiteti

3. prekositi, prekašati:
sorpassare qcn. in intelligenza koga prekašati po inteligenci
sorpassare ogni limite pretiravati

spagnōlo

A) agg. geogr. španski:
alla spagnola po špansko
morbo spagnolo med. španska gripa

B) m (f -la) geogr. španec, španka

C) m (le sing.) jezik španščina

spandere^*

A) v. tr. (pres. spando)

1. raztresti, raztrositi; razmazati

2. razliti, razlivati:
spandere il vino sul tavolo razliti vino po mizi
spandere acqua evfemistično urinirati, odtočiti
spandere lacrime jokati se

3. oddajati, izžarevati (luč); razširiti, razširjati (vonj)

4. pren. knjižno razširiti, razširjati novico

5. zapraviti, zapravljati:
spendere e spandere na veliko zapravljati

B) ➞ spandersi v. rifl. (pres. mi spando)

1. razliti, razlivati se (tudi ekst.)

2. razširiti, razširjati se

specchiarsi v. rifl. (pres. mi spēcchio)

1. pogledati se v zrcalu

2.
specchiarsi in pren. zgledovati se (po kom, po čem)
specchiarsi nelle iprese di qcn. zgledovati se po dejanjih nekoga

3. zrcaliti se, odsevati

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

spianare

A) v. tr. (pres. spiano)

1. zravnati, gladiti; valjati; raztegniti, raztegovati:
spianare le costole a qcn. pren. komu jih naložiti po grbi
spianare la fronte razvedriti čelo
spianare il fucile nameriti puško
spianare la pasta razvaljati testo
spianare la via zgladiti pot

2. pren. zravnati, zgladiti

3. podreti, podirati

B) ➞ spianarsi v. rifl. (pres. mi spiano) razpotegniti se:
il viso gli si spianò in un sorriso obraz se mu je razpotegnil v nasmeh

spicciolato agg. odtrgan, osmukan:
alla spicciolata posamezno, po malem

spilluzzico m
a spilluzzico po malem

spinta f

1. sunek:
dare una spinta pren. spodbuditi, spodbujati
fare a spinte prerivati se

2. šport porivanje (kolesarja navkreber)

3. pren. spodbuda

4. pren. pomoč, podpora, olajšava:
va avanti a forza di spinte napreduje po zaslugi raznih podpor

5. fiz. vzgon:
spinta idrodinamica, idrostatica hidrodinamični, hidrostatični vzgon

spizzico m (pl. -chi)
a spizzichi po malem

spontaneo agg.

1. spontan, samohoten; prostovoljen:
di mia spontanea volontà sam od sebe, prostovoljno, po svoji volji

2. neprisiljen, naraven; neposreden

3. bot., kem. spontan

sportēllo m

1. vrata (kupeja, avtomobila, letala)

2. okence (v bankah, uradih); ekst. podružnica, filiala:
sportello automatico bankomat
la Cassa di risparmio ha aperto numerosi sportelli in tutta Italia hranilnica je odprla številne podružnice po vsej Italiji
chiudere gli sportelli zapreti blagajniška okenca
fare la coda davanti allo sportello čakati v vrsti pred okencem

3. umet. krilo (triptiha)

stalla

1. f hlev:
garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

2. ekst. hlev (živina)
PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade

stampo m

1. model, kuhinjski kalup

2. tehn. kalup:
essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
un uomo di vecchio stampo človek starega kova

4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

5. lovstvo ptič vaba

6. biol., kem. model