dentiēra f
1.  zobna proteza
2.  (ferrovia a cremagliera) strojn. vzpenjača
 Zadetki iskanja
-  dentro
 A) avv.
 1. notri, noter:
 essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
 o dentro o fuori pren. noter ali ven!
 qui dentro tu notri, sem noter
 lì dentro tam notri, tja noter
 da, di dentro od znotraj
 in dentro navznoter
 2. pren. znotraj, v notranjosti:
 ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
 rodersi dentro gristi se
 tenere tutto dentro biti vase zaprt
 B) prep.
 1. v, v notranjosti (tudi pren.):
 il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
 darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
 dentro a, dentro in v:
 la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
 essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
 dare dentro qcs. zadeti ob kaj
 dentro di (z osebnimi zaimki)
 dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da
 2. v (v časovnih odnosih):
 dentro un mese v enem mesecu
 dentro oggi še danes
 C) m (samo sing.)
 dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)
-  deperire v. intr. (pres. deperisco) hirati; propasti, propadati:
 deperire per, in seguito a una grave malattia hirati zaradi hude bolezni
-  deporre*
 A) v. tr. (pres. depongo)
 1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
 deporre la valigia odložiti kovček
 deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal
 2. položiti, polagati, sneti:
 deporre i guanti sneti rokavice
 deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi
 3. odstaviti, odstavljati:
 lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
 deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja
 4. ekon. položiti, polagati; deponirati
 5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
 deporre un'idea opustiti zamisel
 deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
 deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati
 6. pravo pričati, dati izjavo:
 deporre il falso krivo pričati
 deporre il vero povedati resnico
 deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu
 B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
 ciò depone a suo favore to govori vam v prid
-  depositare
 A) v. tr. (pres. depōsito)
 1. položiti, polagati, deponirati; shraniti, shranjevati; dati; uskladiščiti:
 depositare in banca i risparmi položiti prihranke v banko
 depositare i libri alla biblioteca dati knjige v knjižnico
 depositare la merce nel magazzino blago uskladiščiti
 2. odložiti, odlagati, dati:
 depositare la valigia a terra kovček odložiti na tla
 il fiume ingrossato deposita il fango narasla reka odlaga blato
 B) ➞ depositarsi v. rifl. (pres. mi depōsito) odlagati se
-  deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
 è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
 deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo
-  dēroga f razveljavljenje; odstopanje:
 in deroga (di), a deroga (di) mimo, ne upoštevajoč
 in deroga delle vigenti disposizioni mimo veljavnih predpisov
-  derogare v. intr. (pres. dērogo)
 1. pravo derogirati, (delno ali v celoti) razveljaviti; odstopiti, odstopati od:
 derogare a una legge delno razveljaviti zakon
 2. pren. odpovedati se; odreči, odrekati se; prekršiti:
 derogare a un patto prekršiti dogovor
 derogare alla propria dignità odpovedati se svojemu dostojanstvu
-  desco m (pl. -chi)
 1. knjižno miza:
 stare a desco jesti
 desco molle skromen prigrizek
 2. (mesarski) pult
-  desiderare v. tr. (pres. desidero) želeti; hoteti; zahtevati:
 farsi desiderare pustiti se čakati
 lasciar a desiderare ne zadovoljevati, biti pomanjkljiv, ne ustrezati
-  designare v. tr. (pres. designo)
 1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
 è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade
 2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
 designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja
 3. kazati:
 ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost
- dēstr, dēst inter.
 destr, dest; a destr, a dest voj. na desno!
-  destinare v. tr. (pres. destino)
 1. določiti, določati:
 l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
 destinare una data določiti datum
 rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega
 2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
 fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
 destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero
 3. (devolvere; adibire)
 destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
 il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori
 4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
 il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
 il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate
-  destinazione f
 1. določanje, odrejanje
 2. mesto, sedež
 3. namen:
 ignoro la destinazione della somma ne vem, komu (čemu) je bil denar namenjen
 4. cilj, namembni kraj:
 giungere a destinazione dospeti v namembni kraj, na cilj
 è partito per destinazione ignota odšel je neznano kam
-  destino m
 1. usoda:
 rassegnarsi al destino sprijazniti se z usodo
 è destino che usojeno je, da
 abbandonare qcn. al proprio destino koga dokončno odpisati
 2.
 destini pl. usoda, usojeno; prihodnost:
 un popolo chiamato a grandi destini narod, ki se mu piše velika prihodnost
-  dēstra f
 1. desna, desna roka, desnica:
 stringere la destra stisniti desnico
 porgere la destra pren. pomagati
 2. desna, desna stran:
 tenere la destra držati se desne, iti po desni
 attenti a destra pozor na desno!
 3. polit. desnica:
 la destra democristiana krščanskodemokratska desnica
-  determinare
 A) v. tr. (pres. detērmino)
 1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
 determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
 determinare un concetto določiti pojem
 2. povzročiti, povzročati:
 la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev
 3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
 le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu
 4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
 il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo
 B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
 si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo
- detta1 f
 a detta di kot pravijo, kot trdijo; po besedah
-  deviare
 A) v. intr. (pres. devio)
 1. odmakniti, odmikati se od prave poti, odklanjati se; skreniti s poti; spremeniti, spreminjati smer; zaviti; deviirati:
 l'auto deviò a destra avto je zavil v desno
 2. pren. zaiti (s prave poti, na stranpot); oddaljiti se:
 deviare dalla linea del partito opustiti linijo stranke; (divagare)
 deviare da un tema fissato oddaljiti se od določene teme
 B) v. tr.
 1. preusmeriti, preusmerjati:
 deviare il traffico preusmeriti promet
 2. (distogliere, stornare) odvrniti, odvračati; odklanjati:
 deviare l'attenzione di qcn. odvračati pozornost nekoga
-  di1 prep.
 1. (izraža označevanje) od:
 i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
 il padre di Antonio Tonetov oče
 i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
 reparto vendite prodajni oddelek
 ufficio studi razvojni oddelek
 vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
 2. (izraža partitivnost)
 parecchi di noi mnogi od, izmed nas
 cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
 3. (izraža primerjanje) od, kot:
 la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
 4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
 è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
 di paese in paese od vasi do vasi
 5. (izraža izvor) iz, od:
 nativo della Toscana doma iz Toskane
 essere di Trieste biti iz Trsta
 venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
 Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
 6. (izraža poimenovanje)
 il nome di Giovanni ime Janez
 il mese di dicembre mesec december
 la città di Padova mesto Padova
 l'isola d'Elba otok Elba
 7. (izraža temo, materijo) o:
 parlare del tempo govoriti o vremenu
 discutere di politica razpravljati o politiki
 trattato di medicina medicinska razprava
 Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
 8. (izraža obilje)
 botte piena di vino sod, poln vina
 9. (izraža pomanjkanje)
 beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
 10. (izraža sredstvo) s, z:
 lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
 cingere di mura obdati z zidovjem
 11. (izraža način)
 lavorare di malavoglia delati brezvoljno
 ridere di gusto smejati se od srca
 12. (izraža vzrok) od:
 morire di sete umirati od žeje
 urlare di dolore vpiti od bolečine
 13. (izraža namero, cilj)
 cintura di salvataggio rešilni pas
 teatro di prosa drama (gledališče)
 essere d'aiuto biti v pomoč
 14. (izraža čas)
 di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
 un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
 15. (izraža krivdo in kazen)
 accusato d'omicidio obtožen umora
 è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
 16. (izraža omejitev)
 non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
 malato di cuore srčni bolnik
 17. (izraža material)
 sacchetto di plastica plastična vrečka
 18. (izraža lastnost)
 uomo di grande probità velik poštenjak
 giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
 19. (izraža starost)
 bambino di tre anni trileten otrok
 20. (izraža težo ali mero)
 una tavola di quattro metri štirimetrska deska
 un sacco di un quintale stokilska vreča
 21. (izraža ceno ali vrednost)
 oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
 22. (izraža predikativno rabo)
 dare del tu, del lei tikati, vikati
 mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
 23. (izraža atributivno rabo)
 quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
 che pezzo d'asino! osel pa tak!
 24. (uvaja osebkov odvisnik)
 succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
 vietato fumare prepovedano kaditi
 25. (uvaja predmetni odvisnik)
 ammetto di aver torto priznam, da se motim
 26. (uvaja posledični odvisnik)
 non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami