bravata f
1. bahaštvo
2. drznost, junačenje, junaštvo:
ha voluto fare la bravata di uscire con la febbre hotel se je pokazati junaka in je šel zdoma z vročino
Zadetki iskanja
- cēdere
A) v. intr. (pres. cēdo)
1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga
2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo
B) v. tr.
1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran
2.
cedere le armi pren. vdati se
3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last - comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga - cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)
1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu
2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!
3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi
4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška
5. (pl. -ni) roženina
6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja
7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog
8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali - deferēnte agg.
1. odtočen, odvoden:
canale deferente odtočni kanal
2. popustljiv; spoštljiv:
mostrarsi deferente verso qcn. spoštljivega se pokazati do koga
porgere un deferente ossequio spoštljivo pozdraviti - dēnte m
1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik
2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti
3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen
4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti
5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra
6. geogr. gorski rogelj
7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale) - dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)
1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste
2. prst (na rokavici)
3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu - duttilità f
1. raztegljivost, upogljivost, gibkost
2. pren. prilagodljivost; gibčnost, prožnost:
dimostrare grande duttilità d'ingegno pokazati se zelo iznajdljivega - fortezza f
1. trdnjava:
espugnare, prendere una fortezza zavzeti trdnjavo
fortezza volante aero leteča trdnjava
2. trdnost, odpornost:
la fortezza di un tessuto odpornost tkanine
dimostrare fortezza nelle avversità pokazati se trdnega v nesrečah
3. podloga - freddo
A) agg.
1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali
2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve
B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to - luce
A) f
1. fiz. luč, svetloba
2. svetloba:
alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
venire alla luce pren. roditi se
venire in luce pren. pokazati se
far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
alla luce del sole javno
3. svetloba, svetlobni vir:
luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi
4. avto luči:
luci di posizione pozicijske luči
5. luč, svetlobni signal:
luce verde, rossa zelena, rdeča luč
luce intermittente utripajoča luč
6. ekst. elektrika:
pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko
7. arhit. razpon
8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)
B) agg. invar. astr.
anno luce svetlobno leto - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - presēnza f
1. navzočnost, prisotnost:
fare atto di presenza udeležiti se, biti zraven (zaradi lepšega), pokazati se
di presenza osebno
2. prisotnost, obstoj
3. obličje, navzočnost:
alla presenza di, in presenza di pred
in mia, tua, sua presenza pred mano, tabo, njim (njo)
4. pren.
presenza d'animo prisebnost
5. zunanjost:
ragazza di bella presenza deklica lepe zunanjosti - tirare
A) v. tr. (pres. tiro)
1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho
2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran
3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo
4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok
5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)
6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako
7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo
8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti
9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati
10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol
11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt
12. tisk natisniti, tiskati
B) v. intr.
1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju
2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati
3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro
4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno
5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih
6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec
7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)
8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem
9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne
10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti
11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se
C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se - tōgliere*
A) v. tr. (pres. tōlgo)
1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho
2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje
3. odšteti; odvzeti del
4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije
5. pog. kupiti, kupovati
B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja - unghia f
1. anat. noht; krempelj:
sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje
2.
unghie pl. pren. kremplji; roke:
avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje
3. pren. dlaka, malenkost
4. (poševno zaostreno) rezilo:
l'unghia dello scalpello rezilo dleta
5. žlebiček (na žepnem nožiču)
6. bot.
unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)
7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)
8. arhit. obločni kot - vedere*
A) v. tr. (pres. vedo)
1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se
2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej
3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo
4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti
5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist
6. opaziti, opažati
7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno
8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem
9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči
10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim
B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)
1. videti, gledati se
2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam
3. pren. videti se, prepoznati se
C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)
Č) m
1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč
2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče
3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati
4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem) - vela f
1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)
2. ekst. jadro; jadrnica
3. šport jadralstvo (vodni šport)
4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico - veleno m
1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup
2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo
3. pren. strupeno, zlobno namigovanje - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti