Franja

Zadetki iskanja

  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • calare

    A) v. tr. (pres. calo)

    1. spustiti, spuščati:
    calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
    calare le vele spustiti jadra
    calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
    calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
    calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

    2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

    3. igre vreči karto

    4. mat.
    calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

    B) v. intr.

    1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
    i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

    2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
    è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
    la benzina è calata bencin se je pocenil
    è calato nella stima upadel mu je ugled

    3. zaiti, zahajati:
    il sole cala sonce zahaja

    C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se
  • calcare1 v. tr. (pres. calco)

    1. teptati, tlačiti, stiskati:
    calcare le scene biti gledališki igralec
    calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
    calcare una strada iti po cesti
    calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
    calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
    calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

    2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
    calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

    3. prerisati, prerisovati (skozi papir)
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • calendario m (pl. -ri)

    1. koledar:
    calendario solare sončni koledar
    calendario gregoriano gregorijanski koledar
    calendario giuliano julijanski koledar
    calendario scolastico šolski koledar
    è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
    non avere qcn. in calendario ne čislati koga

    2. koledar, spored:
    calendario sportivo spored športnih prireditev
    calendario venatorio lovski koledar
  • cambiare

    A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
    cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
    cambiare idea premisliti se
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
    cambiare strada pren. drugače se obnašati
    cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
    cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
    cambiare treno prestopiti
    cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
    cambiare la marcia avto menjati prestavo

    B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
    le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

    C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

    1. preobleči, preoblačiti se

    2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
    spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost
  • canneto m trstje:
    fare il diavolo nel canneto pren. uganjati peklenski hrušč
  • caos m invar. kaos, velik nered, zmeda:
    l'attentato gettò il paese nel caos atentat je pahnil deželo v kaos
  • capata f udarec z glavo:
    dare una capata nel muro udariti z glavo ob zid
    battere l'ultima capata pren. pog. iztegniti pete
    dare, fare una capata in un luogo mimogrede se kje ustaviti, kam skočiti
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • caso m

    1. slučaj, naključje, pripetljaj:
    per caso naključno, slučajno
    a caso tjavdan:
    rispondere a caso odgovoriti tjavdan
    i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
    in caso di v primeru, da
    nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
    non è il caso di prendersela ne gre zameriti
    questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
    si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
    caso di coscienza stvar vesti
    caso limite skrajni primer
    i casi della vita življenjske okoliščine
    il caso Dreyfus Dreyfusova afera

    2. jezik sklon
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • che2 cong.

    1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
    spero che tu venga upam, da prideš

    2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
    mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

    3. (uvaja posledične odvisnike) da:
    parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

    4. (uvaja namerne odvisnike) da:
    fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

    5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
    saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

    6. (uvaja optativne stavke)
    che entri! naj vstopi!

    7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
    posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

    8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
    che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

    9. (za izražanje podobnosti) kot:
    preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
    è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

    10. kot da:
    non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • ciurlare v. intr. (pres. ciurlo) omahovati
    ciurlare nel manico pren. pog. ne biti mož beseda
  • cōdice m

    1. rokopis

    2. zakonik, kodeks:
    codice civile, penale civilni, kazenski zakonik
    codice della strada prometni predpisi
    inciampare nel codice pren. zagrešiti kaznivo dejanje
    codice di vita življenjska pravila
    codice morale moralni kodeks

    3. kod; koda; šifra; številka, ključ:
    comunicare in codice komunicirati v šifrah
    codice fiscale davčna šifra
    codice di avviamento postale ptt poštna številka
    codice genetico biol. genetski kod

    4. inform. kod, koda:
    codice numerico digitalni kod
    codice di funzione operacijska koda
  • cōgliere* v. tr. (pres. cōlgo)

    1. trgati; nabrati, nabirati; pobrati, pobirati (tudi pren.):
    cogliere un fiore utrgati cvet
    cogliere il frutto dei propri sforzi pobirati plodove svojega truda

    2. zgrabiti, pograbiti; zalotiti, zasačiti (tudi pren.):
    cogliere l'occasione pograbiti priliko
    cogliere la palla al balzo pren. pograbiti ugodno priliko
    lo colse una gran paura lotil se ga je velik strah
    cogliere qcn. in fallo, in flagrante koga zasačiti na delu

    3. zadeti (tudi pren.):
    cogliere nel giusto zadeti v polno

    4. pren. doumeti, uganiti:
    cogliere il significato nascosto doumeti skriti pomen
    cogliere al volo takoj razumeti
  • colmo2 m

    1. vrh

    2. gradb. strešno sleme

    3. velika voda

    4. pren. vrhunec; višek:
    nel colmo della giovinezza v cvetu mladosti
    nel colmo della stagione na vrhuncu sezone
    per colmo di sventura da bo nesreča še večja
    è il colmo! to je višek! to presega vse meje!
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce
  • comprare, comperare v. tr. (pres. compro ali compero)

    1. kupiti, kupovati:
    comprare qcs. a buon mercato, a contanti, a credito kaj kupiti poceni, v gotovini, na kredit
    comprare qcs. di seconda mano kaj kupiti iz druge roke
    comprare per un milione di lire kupiti za milijon lir
    vendere qcs. come s'è comprata pren. tako prodati, kot si kupil
    comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
    comprare guai v težave riniti

    2. kupiti, kupovati; podkupiti, podkupovati:
    il giudice non si è lasciato comprare sodnik se ni dal podkupiti