temporale1
A) agg.
1. časoven, časovno omejen; sveten, posveten:
beni temporali posvetne dobrine
potere temporale posvetna oblast
2. časoven, ki zadeva čas:
avverbio temporale prislov časa
B) f jezik časovni odvisnik
Zadetki iskanja
- verde
A) agg.
1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze
2. ekst. zelen, nezrel
3. ekst. zelen, svež (drva)
4. pren. zelen, mlad
5. pren. krepek, čil
6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan
B) m
1. zelenilo, zelena barva
2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare
3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje
4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih
5. avto zelena barva (semaforja)
6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk - annoso agg. star; dolgoleten:
un'annosa questione stara zadeva - apparire* v. intr. (pres. appaio, apparisco)
1. prikazati se, pokazati se:
il sole appariva all'orizzonte sonce se je prikazovalo na obzorju
2. zdeti se, kazati se:
appariva riposato videti je bil spočit
la questione appare complicata zadeva je videti zapletena - arruffato agg.
1. neurejen, skuštran:
capelli arruffati skuštrani lasje
un cassetto arruffato razmetan predal
2. pren. zapleten, zamotan:
una questione arruffata zapletena zadeva - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - cērto
A) agg.
1. gotov, nedvoumen
2. jasen, očiten; resničen
3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti
B) m (le sing.) gotovo, gotovost
C) agg.
1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov
2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj
3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači
4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi
Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako
D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda! - chiuso
A) agg.
1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo
2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik
3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik
4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli
B) avv. nejasno, nerazumljivo
C) m
1. zaprt, ograjen prostor
2. obor
3. neprezračen prostor - cosicché cong.
1. tako da
2. torej:
cosicché, come è finita la faccenda? no torej, kako se je zadeva končala? - dappōco, da pōco agg. invar.
1. nesposoben
2. malovreden; nepomemben:
una cosa dappoco nepomembna zadeva - delicato agg.
1. nežen, prijeten, privlačen, skladen:
lineamenti delicati nežne črte
cibi delicati okusne jedi
colori delicati blage barve
2. krhek, slaboten, lahko pokvarljiv:
salute delicata krhko zdravje
stomaco delicato občutljiv želodec
fare il delicato delati se izbirčnega
3. pren. delikaten, neprijeten, kočljiv:
faccenda delicata kočljiva zadeva
toccare un tasto delicato dotakniti se občutljive teme
4. pren. plemenit, tenkočuten, ljubezniv - discussione f
1. diskusija, razprava:
aprire, chiudere una discussione odpreti, končati diskusijo
la cosa è fuori discussione o tem ni debate; zadeva ni sporna, je jasna
essere superiore a ogni discussione biti neizpodbiten
2. pričkanje, prepir
3. pravo (dibattimento) razprava
4. mat. diskusija, pretres - dormire
A) v. intr. (pres. dōrmo)
1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj
2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!
3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi
4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu
5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni
B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka - dubbioso agg.
1. dvomeč; nezaupljiv, nezaupen:
uomo dubbioso di tutti človek, nezaupljiv do vseh
2. (titubante) neodločen, omahljiv
3. dvomljiv, sumljiv, vprašljiv:
la faccenda presenta più di un aspetto dubbioso zadeva je v marsičem sumljiva - durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - estraneo
A) agg. tuj:
essere estraneo a qcs. biti brez zveze s čim
sono estraneo alla faccenda zadeva mi je tuja, s to zadevo nimam opravka
mantenersi estraneo alla discussione ne udeležiti se razprave
corpo estraneo tujek
B) m (f -ea) tujec, tujka - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - fradicio
A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)
1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
mela fradicia gnilo jabolko
una società fradicia gnila družba
2. moker, premočen:
bagnato fradicio do kože premočen
innamorato fradicio zateleban, zatreskan
ubriaco fradicio pijan kot čep
B) m
1. gniloba, gnili del, gnilo
2. pren. pokvarjenost:
la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem - giacēnte agg.
1. ležeč:
merce giacente blago, ki je obležalo; neprodano blago
pratica giacente nerešena zadeva
2. neizročen, nedostavljen - imbrogliare
A) v. tr. (pres. imbrōglio)
1. zmešati, zamotati, zaplesti:
imbrogliare la matassa pren. zaplesti stvar, delati zmedo
2. navt. privezati jadra
3. pren. zavreti, zavirati
4. pren. zmesti
5. prevarati
B) ➞ imbrogliarsi v. rifl. (pres. mi imbrōglio)
1. pomešati se, zmešati se
2. zmotiti se, zgrešiti; zmesti se
3. pren. zaplesti, zapletati se; komplicirati se:
la faccenda si sta imbrogliando zadeva se zapleta