Franja

Zadetki iskanja

  • freccia f (pl. -ce)

    1. puščica, strelica:
    incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
    avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
    correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
    Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)

    2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka

    3.
    freccia di direzione avto nekoč smernik
    freccia del campanile konica zvonika
    a freccia puščičast
    ala a freccia aero puščičasto krilo
  • impazzata f

    1. knjižno redko noro dejanje

    2.
    all'impazzata noro, brezumno:
    correre all'impazzata teči kot nor
  • lēpre f

    1. zool. zajec (Lepus):
    correre come una lepre pren. teči kot zajec
    vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
    pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo

    2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)

    3. kulin. zajčje meso:
    spezzatino di lepre zajčja obara
    PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec
  • levato agg. dvignjen:
    restare levato ostati pokonci
    correre a gambe levate teči, kolikor noge nesejo
    ben levato! dobro jutro!
  • mille

    A) agg. invar.

    1. tisoč:
    avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
    essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
    un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

    2. tisoč, zelo veliko:
    mille auguri lepe pozdrave!
    mille grazie prav lepa hvala!
    si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

    B) m

    1. tisoč:
    il Mille leto tisoč
    i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

    2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
    correre i mille teči tisoč metrov
  • ottocēnto

    A) agg. osemsto

    B) m invar.

    1. devetnajsto stoletje

    2.
    Ottocento umet., lit. ottocento

    3. pl. šport osemsto metrov:
    correre gli ottocento teči osemsto metrov
  • perdifiato m
    gridare a perdifiato vpiti na ves glas
    correre a perdifiato teči, kot te noge nesejo
  • potere*

    A) v. intr. (pres. pōsso)

    1. moči; smeti:
    non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
    posso sedermi? ali se lahko usedem?

    2. biti možno, verjetno:
    tutto può accadere vse se lahko zgodi
    può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

    3. moči (biti učinkovit):
    l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

    4. (v raznih izrazih)
    a più non posso z vsemi močmi:
    gridare a più non posso kričati na ves glas
    correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
    non poterne più ne prenesti, zdržati več
    non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

    B) m

    1. moč:
    potere soprannaturale nadnaravna moč

    2. zmožnost:
    ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

    3. oblast, posest

    4. moč, sposobnost, zmožnost:
    potere contrattuale pogajalska moč
    potere deterrente zastraševalna moč

    5. oblast:
    sete di potere sla po oblasti
    il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

    6. pravo oblast; sila:
    potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
    divisione dei poteri delitev oblasti
    il quarto potere sedma sila

    7. fiz. moč

    8. moč, sposobnost:
    potere d'acquisto kupna moč
  • precipizio m (pl. -zi)

    1. prepad; globel; strmina:
    roccia a precipizio sul mare prepadna stena nad morjem
    correre a precipizio pren. teči silovito
    un precipizio pren. grmada, velik kup

    2. pren. brezno, prepad:
    essere sull'orlo del precipizio biti na robu brezna
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • trescone m

    1. poveč. od ➞ tresca

    2. (živahen kmečki ples):
    ballare il trescone pren. teči, skakati
    far ballare il trescone a qcn. pren. koga premikastiti, komu podkuriti pod nogami
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • vēntre m

    1. anat. trebuh, abdomen:
    correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

    2. trebuh (trebušna votlina):
    a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
    basso ventre spodnji del trebuha
    flusso di ventre griža
    ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
    empire, empirsi il ventre jesti
    non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
    scaricare il ventre opraviti potrebo
    squarciare il ventre razparati trebuh

    3. ekst. knjižno maternica

    4. pren. naročje; notranjščina

    5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
    il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
    il ventre di un vaso trebuh vrča

    6. aero trebuh, spodnji del (letala)
    PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine