Franja

Zadetki iskanja

  • fidare

    A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
    prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti

    B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)

    1.
    fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu

    2. upati si
    PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • fortuna f

    1.
    Fortuna mitol. Fortuna

    2. usoda, slepa sreča, slučaj:
    volubilità della fortuna nestalnost usode
    la ruota della fortuna kolo človeške usode
    prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
    un gioco della fortuna igra usode
    dire la fortuna vedeževati
    dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
    a fortuna slučajno, srečno, po sreči
    atterraggio di fortuna prisilni pristanek
    mezzi di fortuna zasilna sredstva

    3. sreča:
    la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
    per fortuna k sreči
    fortuna che dobro, da; še sreča, da
    un colpo di fortuna nenadejan uspeh
    fare fortuna obogateti
    un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
    tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
    aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
    portar fortuna prinašati srečo

    4. premoženje, imetje, bogastvo:
    dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

    5. vihar, nevihta
  • generalità f

    1. splošnost, univerzalnost

    2. splošnost, posplošenost, posploševanje; površnost, površna sodba:
    un libro pieno di generalità knjiga, polna posploševanj

    3. večina:
    nella generalità dei casi v večini primerov

    4. pl. generalije, splošni osebni podatki:
    declinare le proprie generalità dati svoje osebne podatke
  • giornata f

    1. dan:
    giornata fredda mrzel dan
    giornata afosa soparen dan
    giornata lavorativa delovni dan
    caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
    vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
    andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
    in giornata, nella giornata danes, še danes
    fare giornata in un luogo preživeti kje dan
    compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje

    2. dnina, enodnevni zaslužek:
    guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino

    3. dan hoda:
    trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima

    4. (svečan, prazničen) dan:
    la giornata della donna dan žena

    5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
    le cinque giornate di Milano Milanska vstaja

    6. šport kolo:
    ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • giustificazione f opravičevanje, opravičenost, opravičilo; upravičenost, utemeljitev:
    la giustificazione di un'assenza opravičilo za odsotnost
    produrre documenti a giustificazione delle spese sostenute predložiti potrdila za izdatke
    riconoscere valida una giustificazione sprejeti opravičilo
    dico questo a mia giustificazione to pravim v svoje opravičilo
  • giustizia f

    1. pravičnost, pravica:
    operare secondo giustizia ravnati po pravici, pravično
    amministrare la giustizia pren. deliti pravico
    Ministero di grazia e giustizia Ministrstvo za pravosodje
    fare giustizia da se pren. vzeti pravico v svoje roke
    fare giustizia di un libro pren. oceniti knjigo brez dlake na jeziku
    giustizia è fatta pren. pravici je zadoščeno, kazen je izvršena

    2. sodišče, sodna oblast:
    corte di giustizia sodišče
    palazzo di giustizia sodna palača
    assicurare qcn. alla giustizia koga izročiti pravici
    essere ricercato dalla giustizia biti na begu pred pravico
  • grēmbo m

    1. naročje (tudi pren.):
    tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
    portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
    la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
    in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
    morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve

    2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
    il fiume fa grembo reka se razširi
    il monte fa grembo gora se ugreza
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • gusto m

    1. okus

    2. okus; užitek:
    un cibo privo di gusto jed brez okusa
    fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
    mangiare di gusto jesti z užitkom
    è di mio gusto po mojem okusu je

    3. veselje, zadovoljstvo:
    ridere di gusto veselo se smejati
    ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
    ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
    avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
    prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

    4. okus, nagnjenje:
    sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
    sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
    PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    5. okus; čut, občutek:
    formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
    avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
    di buon gusto dobrega okusa
    di cattivo gusto slabega okusa, cenen
    scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom
  • maniēra f

    1. način; navada; olika, obzirnost:
    ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
    in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
    si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
    non avere maniere biti neotesan
    ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

    2. umet. slog, stil; slabš. manira:
    la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • mio

    A) agg.

    1. moj

    2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
    caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
    Dio mio! moj Bog!

    3. moj (zame običajen):
    non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

    B) pron.

    1. moje

    2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
    mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
    non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
    devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
    è dalla mia drži z mano, na moji strani je
    hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
    ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
  • nōstro

    A) agg.

    1. naš, najin; svoj:
    la nostra casa naša hiša, naš dom
    la nostra lingua naš jezik
    il nostro pianeta naš planet, Zemlja

    2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
    Nostro Signore relig. Gospod
    Padre nostro oče naš

    3. pog. naš, običajen; medsebojen:
    il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
    beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

    4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

    B) pron.

    1. naš, najin; svoj

    2. absol. naš; svoj:
    il Nostro, il nostro naš avtor
    i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
    arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
    ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
    vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
    avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • ostentare v. tr. (pres. ostēnto) razkazovati:
    ostentare le proprie richezze razkazovati svoje bogastvo
    ostentare superiorità poudarjati svojo superiornost
  • passione f

    1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
    passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
    le passioni dei santi relig. življenje mučencev

    2. duševna muka:
    sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga

    3. strast:
    frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
    agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti

    4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba

    5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
    la passione del gioco igralska strast
    con passione predano, zavzeto
    per passione iz gole zabave, nesebično

    6. pristranskost:
    per passione pristransko
    senza passione nepristransko

    7. pasijon

    8. lit. pasijon, misterij
  • passo1 m

    1. korak:
    passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
    passo dell'oca voj. gosji korak
    a gran passi pren. naglo
    a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
    allungare il passo pospešiti korak
    dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
    fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
    primi passi prvi koraki (tudi pren.);
    a ogni passo pren. na vsakem koraku
    passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
    segnare il passo pren. stopicati na mestu
    tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
    fare due, quattro passi sprehoditi se

    2. korak (prostorska oddaljenost):
    a pochi passi da qui tu blizu
    essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

    3. korak, hoja:
    di passo, a passo d'uomo korakoma
    di buon passo hitro
    a passo di lumaca po polževo
    di pari passo enako, hkrati, istočasno
    di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
    e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
    al passo con v koraku s, z
    mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

    4. korak (pri plesu); ples

    5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
    fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
    un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
    fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
    fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

    6. pren. odlomek; glasba pasaža

    7. korak (dolžinska mera)

    8. strojn. korak

    9. film
    film a passo normale navadni film
    film a passo ridotto ozki film
  • pensare

    A) v. intr. (pres. pēnso)

    1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
    pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
    pensarci su dobro razmisliti (o čem)
    pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
    pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

    2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
    pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

    3. razmisliti, imeti mnenje o:
    pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

    B) v. tr.

    1. predstaviti, predstavljati si

    2. izmisliti, izmišljati:
    una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

    3. meniti

    4. nameravati