guscio m (pl. -sci)
1. lupina, luščina; oklep:
il guscio delle noci orehova lupina
il guscio dei piselli grahova lupina
il guscio d'uovo jajčna lupina
uova al guscio mehko kuhana jajca
il guscio della tartaruga želvji oklep
2. lupina, majhna ladja, hišica:
tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic
3. toskansko prevleka
4. ogrodje, lupina
Zadetki iskanja
- incontro2 prep.
1.
incontro a proti (v smeri)
andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti
2. nasproti:
farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
essere incontro a qcn . nasprotovati komu - indugio m (pl. -gi) obotavljanje, odlašanje:
senza indugio takoj
troncare gli indugi nehati z obotavljanjem, stopiti v akcijo - innanzi
A) avv.
1. naprej:
farsi innanzi stopiti naprej
tirare innanzi životariti
essere innanzi negli anni biti v letih
mettere innanzi dei pretesti izgovarjati se
2. prej
B) prep.
1.
innanzi a pred (kraj)
2. pred (čas):
innanzi l'alba pred zoro
innanzi tempo predčasno
innanzi tutto predvsem
C) agg. poprej:
il giorno innanzi dan poprej - lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez - mōnaco1 m (pl. -ci) relig. menih; redovnik:
farsi monaco pomenišiti se, stopiti v samostan
fare una vita da monaco pren. živeti kot puščavnik - mōto1 m fiz. gibanje:
moto rettilineo premočrtno gibanje
moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
moto uniforme enakomerno gibanje
2. gib, gibanje, premikanje:
mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
mettersi in moto pren. stopiti v akcijo
3. gibanje, hoja:
devi far più moto moraš se več gibati
4. gib, kretnja, gesta:
non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti
5. vzgib
6. upor, nemir - neutralità f
1. pravo, polit. nevtralnost, nevtraliteta:
neutralità armata oborožena nevtralnost
proclamare la neutralità razglasiti nevtralnost
uscire dalla neutralità stopiti v vojno
2. ekst. nevtralnost, nepristranskost, nevmešavanje
3. kem., fiz. nevtralnost - oltre
A) avv.
1. onstran, preko:
andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
farsi oltre iti, stopiti naprej
2. dlje (časovno):
non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
essere oltre negli anni, nell'età biti v letih
B) prep.
1. onstran, prek, čez:
oltre la strada prek ulice, čez cesto
oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese
2. več kot (časovno):
aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro
3. poleg, povrh:
oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke
4.
oltre a razen - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - pestare v. tr. (pres. pesto)
1. tolči; mleti:
pestare il pepe tolči poper
pestare qcn. ekst. koga pretepsti
pestare il pianoforte šalj. razbijati po klavirju
2. tolči z nogo; pohoditi:
pestare i piedi cepetati z nogami (od jeze, mraza ipd.)
pestare i piedi a qcn. pren. komu stopiti na prste - pōdio m (pl. -di) podij, oder (govorniški, šolski, dirigentski):
salire sul podio stopiti na podij - prudere* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
mi sento prudere la lingua srbi me jezik
mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu - ribalta f
1. loputa, zaklopnica:
letto a ribalta zložljiva postelja
2. gled. predodrje:
luci della ribalta ekst. pren. oder, gledališče
salire, venire alla ribalta stopiti v ospredje, zasloveti - rientrare
A) v. intr. (pres. rientro)
1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
rientrare in casa spet stopiti v hišo
i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
rientrare in sé zavedeti, ovedeti se
2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran
3. biti pomaknjen nazaj, navznoter
4. spadati (k), biti (v):
il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti
5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje
B) v. tr.
1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)
2. navt. speti del jader - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - saio m (pl. -ai) relig. kuta:
gettare il saio alle ortiche pren. razmenišiti se
prendere, vestire il saio pomenišiti se, stopiti v samostanski red - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - sottentrare v. intr. (pres. sottentro) pren.
sottentrare a (subentrare) stopiti na mesto; slediti (komu, čemu) - subentrare v. intr. (pres. subentro)
subentrare a stopiti (na mesto koga); nastopiti, nastopati za koga; priti, prihajati; slediti komu, čemu (tudi pren.); naslediti koga, kaj:
subentrare a qcn. in una carica slediti komu na funkciji