Franja

Zadetki iskanja

  • guscio m (pl. -sci)

    1. lupina, luščina; oklep:
    il guscio delle noci orehova lupina
    il guscio dei piselli grahova lupina
    il guscio d'uovo jajčna lupina
    uova al guscio mehko kuhana jajca
    il guscio della tartaruga želvji oklep

    2. lupina, majhna ladja, hišica:
    tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
    uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic

    3. toskansko prevleka

    4. ogrodje, lupina
  • incontro2 prep.

    1.
    incontro a proti (v smeri)
    andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti

    2. nasproti:
    farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
    essere incontro a qcn . nasprotovati komu
  • indugio m (pl. -gi) obotavljanje, odlašanje:
    senza indugio takoj
    troncare gli indugi nehati z obotavljanjem, stopiti v akcijo
  • innanzi

    A) avv.

    1. naprej:
    farsi innanzi stopiti naprej
    tirare innanzi životariti
    essere innanzi negli anni biti v letih
    mettere innanzi dei pretesti izgovarjati se

    2. prej

    B) prep.

    1.
    innanzi a pred (kraj)

    2. pred (čas):
    innanzi l'alba pred zoro
    innanzi tempo predčasno
    innanzi tutto predvsem

    C) agg. poprej:
    il giorno innanzi dan poprej
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • mōnaco1 m (pl. -ci) relig. menih; redovnik:
    farsi monaco pomenišiti se, stopiti v samostan
    fare una vita da monaco pren. živeti kot puščavnik
  • mōto1 m fiz. gibanje:
    moto rettilineo premočrtno gibanje
    moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
    moto uniforme enakomerno gibanje

    2. gib, gibanje, premikanje:
    mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
    mettersi in moto pren. stopiti v akcijo

    3. gibanje, hoja:
    devi far più moto moraš se več gibati

    4. gib, kretnja, gesta:
    non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti

    5. vzgib

    6. upor, nemir
  • neutralità f

    1. pravo, polit. nevtralnost, nevtraliteta:
    neutralità armata oborožena nevtralnost
    proclamare la neutralità razglasiti nevtralnost
    uscire dalla neutralità stopiti v vojno

    2. ekst. nevtralnost, nepristranskost, nevmešavanje

    3. kem., fiz. nevtralnost
  • oltre

    A) avv.

    1. onstran, preko:
    andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
    farsi oltre iti, stopiti naprej

    2. dlje (časovno):
    non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
    essere oltre negli anni, nell'età biti v letih

    B) prep.

    1. onstran, prek, čez:
    oltre la strada prek ulice, čez cesto
    oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
    paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese

    2. več kot (časovno):
    aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro

    3. poleg, povrh:
    oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke

    4.
    oltre a razen
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • pestare v. tr. (pres. pesto)

    1. tolči; mleti:
    pestare il pepe tolči poper
    pestare qcn. ekst. koga pretepsti
    pestare il pianoforte šalj. razbijati po klavirju

    2. tolči z nogo; pohoditi:
    pestare i piedi cepetati z nogami (od jeze, mraza ipd.)
    pestare i piedi a qcn. pren. komu stopiti na prste
  • pōdio m (pl. -di) podij, oder (govorniški, šolski, dirigentski):
    salire sul podio stopiti na podij
  • prudere* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
    mi sento prudere la lingua srbi me jezik
    mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
    toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu
  • ribalta f

    1. loputa, zaklopnica:
    letto a ribalta zložljiva postelja

    2. gled. predodrje:
    luci della ribalta ekst. pren. oder, gledališče
    salire, venire alla ribalta stopiti v ospredje, zasloveti
  • rientrare

    A) v. intr. (pres. rientro)

    1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
    rientrare in casa spet stopiti v hišo
    i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
    quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
    rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
    rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
    rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
    rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
    rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

    2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
    per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

    3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

    4. spadati (k), biti (v):
    il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

    5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
    rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

    B) v. tr.

    1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

    2. navt. speti del jader
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • saio m (pl. -ai) relig. kuta:
    gettare il saio alle ortiche pren. razmenišiti se
    prendere, vestire il saio pomenišiti se, stopiti v samostanski red
  • servizio m (pl. -zi)

    1. služba; strežba, postrežba:
    donna di servizio služkinja
    donna a mezzo servizio postrežnica
    porta di servizio vrata za služinčad
    i servizi domača opravila
    servizio compreso gost. s postrežbo vred

    2. javna služba, delo:
    anzianità di servizio delovna doba
    entrare in servizio stopiti v službo
    fare, prestare servizio služiti, delati

    3. voj. služba:
    servizio civile civilna služba
    servizio militare vojaška služba
    servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
    servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
    fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
    essere di, in servizio biti dežuren

    4. radio publ. poročilo, reportaža

    5. pren. usluga

    6. ekon.
    servizi pl. usluge

    7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

    8. admin. služba:
    servizio meteorologico meteorološka služba
    servizio sociale socialna služba
    servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

    9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
    servizio da tè čajni servis

    10. avto
    stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

    11.
    servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

    12. šport servis
  • sottentrare v. intr. (pres. sottentro) pren.
    sottentrare a (subentrare) stopiti na mesto; slediti (komu, čemu)
  • subentrare v. intr. (pres. subentro)
    subentrare a stopiti (na mesto koga); nastopiti, nastopati za koga; priti, prihajati; slediti komu, čemu (tudi pren.); naslediti koga, kaj:
    subentrare a qcn. in una carica slediti komu na funkciji