Franja

Zadetki iskanja

  • conoscēnza f

    1. znanje, poznavanje, vednost:
    ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
    le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
    prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
    a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
    a conoscenza di tutti vsi vedo
    per conoscenza admin. v vednost

    2. spoznanje

    3. zavest:
    perdere (la) conoscenza onesvestiti se
    esser privo di conoscenza biti nezavesten
    riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

    4. ekst. znanec:
    una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije
  • contare

    A) v. tr. (pres. conto)

    1. šteti, prešteti:
    si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
    contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

    2. šteti, upoštevati

    3. nameravati, računati:
    conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

    4. šteti, imeti:
    il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

    5. pog. pripovedovati:
    contarle grosse pren. debele stresati

    B) v. intr.

    1. šteti:
    contare fino a dieci šteti do deset

    2. šteti, veljati:
    contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

    3. računati na:
    contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

    C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za
  • convitto m vzgojni zavod, konvikt:
    star in convitto biti v zavodu
  • cucco2 m (pl. -chi) kukavica:
    vecchio cucco pren. stari bedak
    vecchio come il cucco star ko zemlja
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • data f

    1. datum, dan:
    data di nascita datum rojstva
    in data d'oggi na današnji dan, danes
    a data da destinarsi do nadaljnjega
    di antica data, di lunga data, di vecchia data daven, starodaven, star
    di fresca data nedaven, novejši
    a un mese data danes mesec dni

    2. igre mešanje in deljenje kart:
    avere la data igrati prvi
  • decrēpito agg.

    1. onemogel, ostarel:
    vecchio decrepito hudo star

    2. pren. propadel, zastarel
  • frate m

    1. relig. frater, samostanski brat, redovnik, menih:
    frate minore manjši brat, minorit, frančiškan
    frate converso, frate laico brat laik
    farsi frate pomenišiti se, stopiti v samostanski red, postati redovnik

    2. pren.
    va' a farti frate! pojdi k vragu!
    star coi frati e zappar l'orto tako plesati, kakor drugi godejo
  • fresco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. (prijetno) hladen, svež:
    aria fresca svež zrak
    pane fresco svež kruh
    frutta fresca sveže sadje
    star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
    stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
    notizia fresca sveža novica
    essere fresco di studi pravkar končati študij
    essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

    2. pren. svež, mlad, cvetoč:
    essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
    carni fresche jedro meso, čvrsto telo
    colorito fresco zdrava barva

    3. vesel, živahen:
    risata fresca vesel smeh

    4. svež, čil, spočit:
    mente fresca spočita glava
    truppe fresche nove čete

    B) m

    1. hlad, svežina:
    è fresco, fa fresco sveže je
    godere il fresco hladiti se
    mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
    mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
    tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

    2. tekstil fresko (tkanina)

    C) avv.
    di fresco pred kratkim, pravkar
    fresco fresco nesramno, predrzno:
    se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • luna f

    1. mesec, luna:
    luna nuova mlaj
    luna piena ščip, polna luna
    mezza luna polmesec
    abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
    con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
    volere la luna pren. zahtevati nemogoče

    2. mesec:
    luna di miele pren. medeni tedni
    avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

    3. igre mond (pri taroku)
    PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star
  • onusto agg. knjižno obložen, otovorjen:
    onusto di anni prileten, star
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • piantone m

    1. agr. sadika

    2. straža (v vojski, pri policiji):
    star di piantone stražiti, biti na straži; nadzirati

    3. avto krmilna gred
  • romano1

    A) agg.

    1. hist. rimski, starorimski

    2. rimski:
    fare alla romana gost. plačati vsak zase
    il diritto romano rimsko pravo
    saluto romano rimski pozdrav (v fašistični Italiji)

    3. relig. rimskokatoliški; rimski:
    rito romano rimskokatoliški obred

    4. tisk
    carattere romano rimska črka
    numeri romani rimske številke

    B) m (f -na)

    1. Rimljan, Rimljanka; prebivalec, starega, današnjega Rima:
    romano di Roma star Rimljan, Rimljan že vrsto rodov

    2. jezik rimsko narečje
  • sessanta agg., m invar. šestdeset:
    sessanta anni šestdeset let
    gli anni sessanta šestdeseta leta
    essere sui sessanta biti kakih šestdeset let star
  • sessantina f

    1. šestdeseterica

    2. šestdeset let:
    essere sulla sessantina biti kakih šestdeset let star