Franja

Zadetki iskanja

  • mōrto

    A) agg.

    1. mrtev:
    cadere morto nenadno umreti

    2. pren. mrtev, brez življenja:
    lingua morta mrtev jezik

    3. pren. mrtev, nedejaven:
    acqua morta stoječa voda
    angolo morto mrtvi kot
    capitale morto mrtev kapital
    corpo morto navt. mrtvo sidro
    essere lettera morta biti mrtva črka
    giungere a un punto morto priti do mrtve točke
    stanco morto na smrt utrujen

    B) m (f -ta)

    1. mrlič, mrtvec:
    cassa da morto krsta
    libro dei morti mrliška knjiga
    il regno dei morti onstranstvo
    suonare a morto zvoniti za mrliča
    pallido come un morto mrtvaško bled
    morto di fame pren. bednik
    brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

    2. pog. skriti denar, zaklad

    3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
  • naturale agg.

    1. naraven:
    bellezze naturali naravne lepote
    ricchezza naturale naravno bogastvo
    storia naturale prirodopis, naravoslovje
    scienze naturali naravoslovne znanosti

    2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
    diritto naturale naravno pravo

    3. naraven; prirojen:
    figlio naturale nezakonski sin
    istinto naturale naravni nagon
    morte naturale naravna smrt
    vita natural durante za življenja

    4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
    atteggiamento naturale naravno obnašanje
    capelli naturali naravni lasje
    cibo naturale naravna, pristna hrana
    al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
    capelli al naturale naravno počesani lasje
    copiare al naturale zvesto posnemati
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • paniēre m

    1. košara, jerbas:
    paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
    avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
    far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
    rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene

    2. ekon. košarica:
    paniere della spesa potrošniška košarica
  • partēnza f

    1. odhod:
    essere in partenza biti tik pred odhodom
    partenza dal mondo pren. smrt
    punto di partenza pren. izhodišče

    2. šport start

    3. odhod (vozila):
    segnale di partenza znak za odhod

    4. film prva klapa
  • paura f strah:
    aver paura (di) bati se česa
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    battere i denti per la paura šklepetati z zobmi od strahu
    essere morto, mezzo morto di paura biti na smrt prestrašen
    brutto da far paura grd kot smrtni greh
    niente paura! brez strahu!
  • pazzo

    A) agg.

    1. nor, blazen; prismojen:
    diventare pazzo ponoreti
    urlare come un pazzo kričati kot obseden
    pazzo furioso besen
    pazzo da legare popolnoma prismojen

    2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    correre a pazza velocità voziti vratolomno
    darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
    essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
    fare spese pazze zapravljati na veliko
    provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
    cose, roba da pazzi! saj to je noro!
    fossi pazzo! saj nisem nor
    tempo pazzo nestalno vreme

    B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica
  • preferire v. tr. (pres. preferisco) dajati prednost; rajši imeti; bolj ceniti:
    preferire la montagna al mare rajši imeti hribe kot morje
    preferì la morte al disonore rajši je imel smrt kot sramoto
  • presunto agg. predviden; pravo domneven:
    morte presunta domnevna smrt
  • radica f

    1. bot. milnica (Saponaria)

    2. bot. pog., nareč. korenika:
    radica amara (scorzonera) kozja smrt (Scorzonera humilis)
    radica gialla korenje (Daucus carota)
    radica rossa rdeča pesa (Beta vulgaris rubra)
    radica di noce orehova korenika
  • reni f pl. ledja:
    avere le reni rotte pren. biti na smrt utrujen
    spezzare le reni al nemico pren. razbiti, potolči sovražnika
  • ripōso

    A) m

    1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
    buon riposo! prijeten počitek!
    l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
    riposo domenicale nedeljski počitek
    oggi riposo gled., film danes ni predstav

    2. knjižno mir

    3. pokoj:
    andare a riposo upokojiti se
    collocare a riposo upokojiti
    mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

    4. glasba pavza

    5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
    riposo del terreno praha

    6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
    le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

    B) inter. voj. na mestu odmor!
  • risparmiare

    A) v. tr. (pres. risparmio)

    1. varčevati, hraniti:
    risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
    risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
    risparmiare gli occhi ne utrujati oči

    2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
    l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
    la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
    risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

    B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sfinito agg. izčrpan, onemogel:
    stanco sfinito na smrt utrujen
  • sonno m

    1. spanje, sen:
    sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
    il sonno del giusto spanje pravičnega
    il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
    terapia, cura del sonno spalna terapija
    dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
    prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

    2. med.
    malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

    3. spanec, zaspanost:
    avere sonno biti zaspan
    cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
    far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

    4. pren. mir, tišina
  • stanco agg. (m pl. -chi)

    1. truden, utrujen:
    essere stanco per il viaggio biti utrujen od potovanja
    essere stanco morto biti na smrt utrujen

    2. naveličan, sit:
    essere stanco di qcs. biti sit česa

    3. pren. izčrpan; ugasel, medel:
    fantasia stanca medla domišljija
    terreno stanco agr. izčrpana zemlja

    4. pren. obrabljen (vezava starinske knjige)
  • stracco agg. (m pl. -chi)

    1. pog. truden, utrujen, izčrpan; lenoben, medel:
    stracco morto na smrt utrujen
    alla stracca brezvoljno

    2. pren. obrabljen, izčrpan:
    terreno stracco izčrpano zemljišče

    3. zamirajoč
  • timico agg. (m pl. -ci) anat. timusen:
    morte timica timusna smrt
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina