lontano
A) agg.
1. daljen, daleč ležeč, oddaljen
2. odsoten
3. pren. daljen:
lontano parente daljni sorodnik
alla lontana daljno, bežno
4. pren. različen, drugačen, daleč narazen:
essere ben lontano dalla perfezione biti vse prej kot popoln
5. pren. nejasen, nedoločen
B) avv.
1. daleč:
andare lontano pren. biti uspešen
tenere lontano qcn. izogibati se koga
2.
lontano da, di od daleč
Zadetki iskanja
- meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - ora2
A) avv.
1. zdaj, takoj:
or ora pravkar
e ora? kaj pa zdaj?
per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
ora come ora glede na trenutno stanje
d'ora in poi poslej
fin d'ora odslej
prima d'ora pred tem, prej
or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
giorni or sono pred (nekaj) dnevi
2. (korelativno):
ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje
B) cong.
1. pa (adverzativno)
2. tedaj, no, in - pōi
A) avv.
1. potem, zatem (časovno):
o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
prima o poi prej ali slej
a poi drugič, pozneje
in poi poslej:
d'ora in poi odslej naprej
per poi za pozneje
il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem
2. potem (prostorsko):
prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg
3. poleg tega, pa:
quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje
4. no, torej, pa, vendar:
ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?
B) m bodočnost, prihodnost:
il prima e il poi preteklost in prihodnost
il senno del poi poznejše izkušnje - prēsto avv.
1. kmalu:
presto o tardi prej ali slej
2. hitro:
fare presto podvizati se
al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...
3. zgodaj:
alzarsi presto zgodaj vstajati
PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo - principio m (pl. -pi)
1. začetek; začenjanje:
dare principio sprožiti, začeti
prendere principio začeti, začenjati se
i principi della civiltà začetki civilizacije
in principio, al principio prej, sprva
dal principio od začetka
2. izvor; počelo:
il principio dell'universo knjižno počelo vesoljstva
3. načelo, princip, vodilo, osnovno načelo
questione di principio načelno vprašanje
per principio načeloma
4. kem.
principio attivo glavna sestavina - qua1
A) avv.
1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave
2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!
3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa
4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran
B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom - qualche agg.
1. kak, kakšen, nekaj:
ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
qualche volta, qualche giorno prej ali slej
in qualche parte, da qualche parte nekje
in qualche modo nekako
2. neki, določen:
ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem
3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor - quando
A) avv. kdaj:
quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
da quando od kdaj:
da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
di quando od kdaj:
di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
fino a quando do kdaj, doklej
per quando kdaj:
per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?
B) cong.
1. ko, kadar:
quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
quand'ecco in glej, naenkrat
quando che sia prej ali slej
2. (uvaja klicalni stavek)
quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
quando si dice la sfortuna! smola pa taka!
3. (adverzativno) medtem ko, pa:
chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz
4. pog. če, ko:
quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega
C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo - quanto2
A) avv.
1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!
2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj
3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten
4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj
5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje
6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti
7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti
B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti
C) cong. per quanto
1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti
2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš - riproporre*
A) v. tr. (pres. ripropongo) ponovno predložiti, predlagati
B) ➞ riproporsi v. rifl. (pres. mi ripropongo) ponovno predložiti, predlagati se; vnovič se pojaviti, pojavljati:
il problema prima o poi si riproporrà problem se bo slej ko prej znova pojavil - rispondere*
A) v. tr. (pres. rispondo)
1. odgovoriti, odgovarjati:
rispondere di sì pritrdilno odgovoriti
rispondere a tono odgovoriti primerno
2. ugovarjati
3. odgovoriti, odgovarjati; odvrniti, odvračati:
rispondere con un'alzata di spalle v odgovor skomigniti z rameni
4. pren. izpolniti, izpolnjevati; biti primeren:
gli aiuti non rispondono ai bisogni pomoč je vse prej kot primerna potrebam
rispondere al nome di imenovati se
5. ubogati
6. odgovarjati (za):
rispondere delle proprie azioni odgovarjati za svoja dejanja
7. igre odgovoriti, odgovarjati (barva)
B) v. tr. odgovoriti, odgovarjati:
rispondere picche pren. komu dati košarico, koga ostro zavrniti - sabato m sobota:
sabato grasso pustna sobota
sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
Sabato Santo velika sobota
Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli! - santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - sēnza
A) prep.
1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti
2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma
3. elektr.
senza fili brezžičen
B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril - tardi avv.
1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen
2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje