Franja

Zadetki iskanja

  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • assēnte

    A) agg. odsoten (tudi pren.):
    essere assente da scuola biti odsoten, manjkati v šoli, pri pouku
    essere assente alle lezioni manjkati pri pouku
    espressione assente odsoten izraz

    B) m, f

    1. odsotna oseba:
    gli assenti hanno sempre torto odsotni nimajo nikoli prav

    2. pren. pokojnik, pokojnica:
    la memoria dell'assente spomin na pokojnika
  • azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

    1. zadeti:
    gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

    2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
    azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

    3. pren. zadeti, uganiti:
    azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
    azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
    non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bijou tujka franc. m invar.

    1. dragulj

    2. pren. pog. ljubka, srčkana oseba ali stvar:
    con quel vestito sei proprio un bijou v tej obleki si prav srčkana
  • brōdo m

    1. juha:
    brodo di pesce ribja juha
    brodo di pollo kokošja juha
    brodo di dadi juha iz kocke
    brodo lungo redka juha
    brodo ristretto krepka juha
    brodo di verdura zelenjavna juha
    pastina in brodo juha s testeninami

    2. pren.
    lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
    andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
    tutto fa brodo vse prav pride

    3. biol.
    brodo di coltura umetno gojišče, kultura
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
  • bruciapelo avv.

    1.
    a bruciapelo prav od blizu, iz neposredne bližine:
    sparare a bruciapelo streljati iz neposredne bližine

    2. pren. nenadoma, nepričakovano:
    fare una domanda a bruciapelo znenada vprašati
  • buco m (pl. -chi)

    1. luknja, odprtina:
    il buco della serratura luknja na ključavnici
    banda del buco publ. vlomilska tolpa
    non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
    fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
    buchi del naso nosnici
    buchi delle orecchie ušesni odprtini

    2. pren. luknja:
    vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

    3. fiz., astr.
    buco nero črna luknja

    4. ekst. vrzel, luknja

    5. primanjkljaj, deficit:
    tappare, turare un buco zamašiti luknjo

    6. šport zgrešen udarec

    7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
    PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • capire

    A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
    non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
    capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
    capire a volo takoj razumeti
    non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
    non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
    non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
    in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
    capirai! inter. (tudi iron.):
    bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
    si capisce seveda, kajpada:
    Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

    B) v. intr. knjižno biti (v):
    non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
    della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?
  • caso m

    1. slučaj, naključje, pripetljaj:
    per caso naključno, slučajno
    a caso tjavdan:
    rispondere a caso odgovoriti tjavdan
    i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
    in caso di v primeru, da
    nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
    non è il caso di prendersela ne gre zameriti
    questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
    si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
    caso di coscienza stvar vesti
    caso limite skrajni primer
    i casi della vita življenjske okoliščine
    il caso Dreyfus Dreyfusova afera

    2. jezik sklon
  • cima f

    1. vrh:
    la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
    in cima zgoraj
    in cima a na, vrh:
    essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

    2. alpin. vrh:
    conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

    3. konec:
    da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

    4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
    non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
    essere una cima in biti v čem odličen
    cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

    5.
    cime di rapa bot. repni poganjki
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce
  • comodare2 v. intr. impers. (pres. cōmoda) ustrezati, odgovarjati:
    fate come vi comoda storite, kot vam je prav
  • compassione f

    1. sočutje, pomilovanje, usmiljenje:
    avere compassione di, per, verso qcn., qcs. smiliti se
    far compassione zbujati usmiljenje, biti usmiljenja vreden

    2. prezir, odpor:
    il libro fa proprio compassione knjiga je prav klavrna
  • concludere*

    A) v. tr. (pres. concludo)

    1. skleniti, sklepati:
    concludere un affare skleniti posel

    2. končati, zaključiti:
    concludere un discorso zaključiti govor

    3. (argomentare, dedurre) sklepati:
    da ciò si può concludere che aveva torto lui iz tega je mogoče sklepati, da on ni imel prav

    B) v. intr. prepričati:
    sono obiezioni che non concludono to so pripombe, ki ne prepričajo

    C) ➞ concludersi v. rifl. (pres. mi concludo) končati se