Franja

Zadetki iskanja

  • abbisognare v. intr. (pres. abbisogno) potrebovati:
    abbisognare d'aiuto, di consiglio potrebovati pomoč, nasvet
  • apprestare

    A) v. tr. (pres. apprēsto)

    1. pripraviti, pripravljati

    2. nuditi:
    apprestare le cure del caso a un infortunato nuditi (primerno zdravstveno) pomoč ponesrečencu

    B) ➞ apprestarsi v. rifl. (pres. apprēsto) pripraviti, pripravljati se:
    apprestarsi a sbarcare pripraviti se na izkrcanje
  • armadio m (pl. -di) omara:
    armadio a tre ante tridelna omara
    armadio a muro zidna omara
    armadio farmaceutico omarica za prvo pomoč
  • assistere

    A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
    assistere alla lezione biti na predavanju

    B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
    si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
    la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!
  • bussare

    A) v. intr. (pres. busso) trkati, udariti:
    bussare alla porta di qcn. pren. potrkati pri kom na vrata; prositi koga za pomoč

    B) v. tr.

    1. tepsti, premlatiti:
    lo hanno bussato di santa ragione pošteno so ga premlatili

    2. igre klicati barvo:
    bussare a bastoni klicati pika

    C) ➞ bussarsi v. rifl. (pres. ci bussiamo) tepsti se
  • captare v. tr. (pres. capto)

    1. pridobiti si

    2. zajeti, zajemati:
    captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
    captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
    captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč

    3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
    captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil
  • contare

    A) v. tr. (pres. conto)

    1. šteti, prešteti:
    si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
    contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

    2. šteti, upoštevati

    3. nameravati, računati:
    conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

    4. šteti, imeti:
    il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

    5. pog. pripovedovati:
    contarle grosse pren. debele stresati

    B) v. intr.

    1. šteti:
    contare fino a dieci šteti do deset

    2. šteti, veljati:
    contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

    3. računati na:
    contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

    C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za
  • danda f otroška naramnica, vodilka:
    avere bisogno delle dande pren. biti nesamostojen, stalno potrebovati tujo pomoč
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • difesa f

    1. obramba, zaščita:
    accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
    prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati

    2. pravo obramba:
    legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
    la parola alla difesa! besedo ima obramba

    3. voj. obramba:
    difesa antiaerea protiletalska obramba

    4. šport obramba, obrambna vrsta
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • down tujka angl.

    A) agg. invar. mongoloiden:
    bambini down mongoloidni otroci

    B) m invar. med. pog. mongoloid:
    assistenza ai down pomoč mongoloidom
  • fōrte

    A) agg.

    1. močen, krepek, silen:
    è forte come un toro močen je kot bik
    dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
    forte volontà močna volja
    essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
    uno Stato forte močna država
    un forte scapaccione močna klofuta

    2. učinkovit:
    rimedio forte učinkovito zdravilo

    3. velik, hud:
    una forte somma velika vsota
    è un forte bevitore hud pivec je

    4. težak, mučen, neprijeten:
    parole forti težke besede
    è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

    B) avv.

    1. močno, hudo:
    picchiare forte močno udrihati
    è arrabbiato forte hudo je jezen

    2. hitro:
    camminare forte hitro hoditi

    3. glasno:
    parlare forte glasno govoriti

    4. veliko:
    mangiare forte veliko jesti
    giocare forte igrati za velike vsote

    C) m

    1. trdnjava, utrdba

    2. moč, vrlina:
    la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

    3. jedro:
    il forte dell'esercito jedro vojske
    nel forte della mischia v najhujšem metežu
  • fratērno agg. bratski (tudi pren.):
    guerra fraterna pren. bratomorna vojna
    aiuto fraterno bratska pomoč
  • giovare

    A) v. intr. (pres. giovo) koristiti, pomagati:
    è un farmaco che giova al raffreddore to zdravilo pomaga proti prehladu
    i tuoi consigli non sono giovati a molto tvoji nasveti niso dosti pomagali

    B) impers. pomagati, biti primeren, koristiti:
    con te non giova essere buoni s tabo ne pomaga biti dober

    C) ➞ giovarsi v. rifl. (pres. mi giovo) uporabiti, koristno izrabiti, izkoristiti, okoristiti se, pomagati si s čim:
    giovarsi dell'aiuto di qcn. izrabiti pomoč nekoga
    giovarsi di un esempio uporabiti primer, pomagati si s primerom
  • gridare

    A) v. intr. (pres. grido)

    1. kričati, vpiti:
    gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
    gridare contro qcn. grmeti proti komu

    2. vpiti, preglasno govoriti:
    non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

    B) v. tr.

    1. vpiti, kričati, klicati:
    gridare aiuto klicati na pomoč
    gridare vendetta vpiti po maščevanju
    gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

    2. razglasiti:
    gridare un bando objaviti razglas
    gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

    3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • incōnscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie, -sce) nezaveden; ne zavedajoč se; podzavesten:
    corse in aiuto inconscio del pericolo tekel je na pomoč, ne da bi se zavedal nevarnosti

    B) m psihol. podzavest, podzavestno:
    inconscio collettivo kolektivna podzavest
  • invocazione f

    1. prošnja; molitev

    2. klic:
    invocazione d'aiuto klicanje na pomoč

    3. rotitev, zaklinjanje:
    invocazione dei demoni izganjanje zlih duhov

    4. lit. invokacija

    5. pravo uvodna formula
  • mutuo1 agg. vzajemen, medsebojen:
    società di mutuo soccorso društvo za vzajemno pomoč