Franja

Zadetki iskanja

  • rimostrare

    A) v. tr. (pres. rimostro) spet pokazati

    B) v. intr. ugovarjati; protestirati
  • risultare v. intr. (pres. risulto)

    1. iziti, izhajati, izvirati

    2. pokazati se; biti znano; biti:
    risultare falso pokazati se za napačno
    non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
    è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
  • riuscire* v. intr. (pres. riēsco)

    1. spet iti, hoditi ven

    2. voditi, peljati (v); pren. meriti

    3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
    riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
    riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega

    4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
    riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
    riuscire nella carriera uspeti v karieri
  • schiudere*

    A) v. tr. (pres. schiudo) pripreti, pripirati; odpreti, odpirati (tudi pren.):
    schiudere l'animo alla compassione zasmiliti se

    B) ➞ schiudersi v. rifl. (pres. mi schiudo)

    1. odpreti, odpirati se; zlesti (iz)

    2. pren. odpreti, odpirati se; pokazati se
  • spuntare1

    A) v. tr. (pres. spunto)

    1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

    2. sneti

    3. pren. premagati (oviro)
    spuntarla uspeti, zmagati

    B) v. intr.

    1. pokazati se; pognati, poganjati

    2. vziti, vzhajati (sonce)

    3. pojaviti, pojavljati se

    C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

    1. odlomiti se (konica, vrh):
    spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

    2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

    Č) m (le sing.)

    1. vzhod (sončni, mesečev)

    2. začetek:
    allo spuntare del giorno ko se zdani
  • tradurre*

    A) v. tr. (pres. traduco)

    1. prevesti, prevajati:
    tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
    tradurre alla lettera dobesedno prevesti
    tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
    tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
    tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
    tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
    tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
    tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)

    2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
    tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče

    B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se
  • alzare

    A) v. tr. (pres. alzo)

    1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
    alzare il capo dvigniti glavo
    alzare le carte privzdigniti karte
    alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
    alzare il gomito preveč popiti
    alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
    alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
    alzare le spalle skomigniti z rameni
    alzare i tacchi pren. pokazati pete
    alzare le vele razpeti jadra, odpluti
    alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

    2. vzdigniti, zvišati:
    alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

    3. sezidati, zgraditi:
    hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

    B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

    1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
    dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

    2. vstati, opomoči si:
    dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

    3. vziti, vzhajati:
    il sole si è alzato sonce je vzšlo
  • aspettativa f

    1. pričakovanje, čakanje:
    essere, stare in aspettativa čakati
    essere superiore all'aspettativa biti, pokazati se nad pričakovanji

    2. izredni dopust, začasna prekinitev dela:
    chiedere un anno di aspettativa prositi za leto dni izrednega dopusta
    mettersi in aspettativa per motivi di famiglia vzeti izredni dopust zaradi družinskih razlogov
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • birra f

    1. pivo:
    birra chiara, bionda svetlo pivo
    birra scura črno pivo
    birra alla spina odprto, točeno pivo

    2. pren.
    a tutta birra pog. jadrno, z vso hitrostjo
    dare la birra a qcn. dati komu vetra, pokazati komu (na športnem tekmovanju)
  • bravata f

    1. bahaštvo

    2. drznost, junačenje, junaštvo:
    ha voluto fare la bravata di uscire con la febbre hotel se je pokazati junaka in je šel zdoma z vročino
  • calcagno m (m pl. -gni, f pl. -gna)

    1. anat. peta:
    avere qcn. alle calcagna imeti koga za petami
    battere, mostrare, voltare le calcagna pren. pokazati pete
    sedersi sui calcagni čepeti

    2. peta (pri nogavici)

    3.
    fatto con le calcagna slabo, nemarno narejen
  • cēdere

    A) v. intr. (pres. cēdo)

    1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
    cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
    non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

    2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
    il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

    B) v. tr.

    1. odstopiti, odstopati:
    cedere il posto odstopiti mesto
    cedere il passo dati prednost
    cedere la destra pustiti prosto desno stran

    2.
    cedere le armi pren. vdati se

    3.
    cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
  • comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
    concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
    fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
    mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • deferēnte agg.

    1. odtočen, odvoden:
    canale deferente odtočni kanal

    2. popustljiv; spoštljiv:
    mostrarsi deferente verso qcn. spoštljivega se pokazati do koga
    porgere un deferente ossequio spoštljivo pozdraviti
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

    1. prst:
    le cinque dita della mano pet prstov na roki
    dito grosso palec na nogi
    mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
    legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
    darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
    sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
    mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
    non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
    contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
    mordersi le dita pren. gristi si nohte
    leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

    2. prst (na rokavici)

    3. prst (majhna količina, mera):
    bere un dito di vino popiti za prst vina
    essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu
  • duttilità f

    1. raztegljivost, upogljivost, gibkost

    2. pren. prilagodljivost; gibčnost, prožnost:
    dimostrare grande duttilità d'ingegno pokazati se zelo iznajdljivega
  • equilibrio m (pl. -ri)

    1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
    stare in equilibrio biti v ravnotežju
    perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje

    2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
    dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost