accuratezza f skrbnost, natančnost:
lavorare con accuratezza delati natančno
Zadetki iskanja
- capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost - circostanziato agg. natančen, obširen:
resoconto circostanziato natančno poročilo - concrēto
A) agg.
1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba
2. praktičen
B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu - datare
A) v. tr. (pres. dato)
1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo
2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati
B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej - disamina f natančen pregled, preizkus, preverjanje:
sottoporre, porre a disamina natančno pregledati, preveriti
passare in disamina razčleniti - esatto1 agg. natančen, točen; vesten:
orologio esatto točna ura
calcolo esatto točen izračun
alle tre esatte točno ob treh, natančno ob treh
scienze esatte eksaktne znanosti
esatto! točno! - esposizione f
1. izobešanje, razstavljanje, izpostavljanje:
l'esposizione del bucato all'aria aperta obešanje perila na prostem
2. foto eksponiranje, osvetlitev
3. razstava:
palazzo delle esposizioni razstavna palača, razstavišče
4. poročanje, prikazovanje, razlaga:
esposizione precisa dei fatti natančno prikazovanje dogodkov
5. lega:
l'esposizione di un edificio lega zgradbe
6. ekon. dolg - martēllo
A) m
1. kladivo:
martello da falegname mizarsko kladivo
martello da muratore zidarsko kladivo
martello battifalce klepec
lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
lavorare di martello pren. natančno delati
sonare a martello biti plat zvona
2.
martello della campana kembelj
martello dell'uscio trkalo
martello forestale gozdno kladivo
martello pneumatico pnevmatično kladivo
martello del pianoforte glasba kladivce
3. anat. ušesno kladivce
4. šport kladivo:
lancio del martello metanje kladiva
martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
martello da roccia kladivo za skalo
5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)
B) agg.
pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena) - mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati - netto
A) agg.
1. čist
2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
di netto naenkrat; natančno
contorni netti jasni obrisi
è passato un anno netto minilo je točno leto
3. ekon. čist; neto:
utile netto čisti dobiček
4. pristen, brez tujih primesi (vino)
B) avv. jasno, odkrito:
dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno
C) m čisti, neto znesek - orolōgio m (pl. -gi)
1. ura (naprava):
orologio digitale, numerico digitalna ura
orologio solare sončna ura
orologio a sabbia peščena ura
orologio a pendolo nihalna ura
orologio a sveglia ura budilka
orologio elettrico električna ura
orologio da polso ročna ura
orologio da tasca žepna ura
orologio di precisione precizna ura, kronometer
orologio da controllo kontrolna ura
un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
essere un orologio pren. biti kot ura natančen
funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno
2. biol.
orologio biologico biološka ura - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - punto
A) m
1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki
2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje
3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i
4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran
5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto
6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava
7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo
8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma
9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah
10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti
11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive
12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče
13. glasba pika
14.
punto tipografico tipografska točka
15. hist. punca, čistinski žig
B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja
C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne - ragguaglio m (pl. -gli)
1. primerjanje, primerjava; vzporejanje
2. (natančno) obvestilo, poročilo:
dare ampi ragguagli (su) natančno poročati, obveščati (o) - vaglio m (pl. -gli)
1. rešeto:
vaglio a mano, meccanico ročno, strojno rešeto
vaglio per la ghiaia, per il grano rešeto za gramoz, za žito:
gettare l'acqua nel vaglio pren. nositi vodo v morje, početi kaj jalovega
passare al vaglio rešetati (tudi pren.)
2. pren. rešetanje, natančen pregled:
fare un vaglio skrbno izbrati
passare, sottoporre al vaglio qcs. kaj natančno prerešetati, pretresti - vicino
A) agg.
1. bližen, soseden:
case vicine sosedne hiše
parente vicino pren. bližnji sorodnik
stati vicini sosedne države
2. bližen, ki je blizu:
essere vicino a partire pripravljati se na odhod
essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom
3. pren. soroden, podoben
B) m (f -na) sosed, soseda:
essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi
C) avv. blizu, poleg:
da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
farsi vicino približevati se
Č) prep. vicino a
1. zraven, blizu:
ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...
2. pri:
vicino a Gorizia pri Gorici - zēro
A) agg.
1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj
2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč
B) m
1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti
2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu
3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)
4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek
5. (znak) nič, ničla
6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači