Franja

Zadetki iskanja

  • accuratezza f skrbnost, natančnost:
    lavorare con accuratezza delati natančno
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • circostanziato agg. natančen, obširen:
    resoconto circostanziato natančno poročilo
  • concrēto

    A) agg.

    1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
    passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
    nome concreto jezik stvarno ime
    progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
    arte concreta umet. konkretna umetnost
    musica concreta glasba konkretna glasba

    2. praktičen

    B) m konkretno, stvarno:
    andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu
  • datare

    A) v. tr. (pres. dato)

    1. datirati, navesti datum:
    datare una lettera datirati pismo

    2. datirati, postaviti v časovni okvir:
    non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

    B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
    la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
    l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
    a datare da oggi od danes naprej
  • disamina f natančen pregled, preizkus, preverjanje:
    sottoporre, porre a disamina natančno pregledati, preveriti
    passare in disamina razčleniti
  • esatto1 agg. natančen, točen; vesten:
    orologio esatto točna ura
    calcolo esatto točen izračun
    alle tre esatte točno ob treh, natančno ob treh
    scienze esatte eksaktne znanosti
    esatto! točno!
  • esposizione f

    1. izobešanje, razstavljanje, izpostavljanje:
    l'esposizione del bucato all'aria aperta obešanje perila na prostem

    2. foto eksponiranje, osvetlitev

    3. razstava:
    palazzo delle esposizioni razstavna palača, razstavišče

    4. poročanje, prikazovanje, razlaga:
    esposizione precisa dei fatti natančno prikazovanje dogodkov

    5. lega:
    l'esposizione di un edificio lega zgradbe

    6. ekon. dolg
  • martēllo

    A) m

    1. kladivo:
    martello da falegname mizarsko kladivo
    martello da muratore zidarsko kladivo
    martello battifalce klepec
    lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
    lavorare di martello pren. natančno delati
    sonare a martello biti plat zvona

    2.
    martello della campana kembelj
    martello dell'uscio trkalo
    martello forestale gozdno kladivo
    martello pneumatico pnevmatično kladivo
    martello del pianoforte glasba kladivce

    3. anat. ušesno kladivce

    4. šport kladivo:
    lancio del martello metanje kladiva
    martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
    martello da roccia kladivo za skalo

    5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

    B) agg.
    pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • netto

    A) agg.

    1. čist

    2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
    di netto naenkrat; natančno
    contorni netti jasni obrisi
    è passato un anno netto minilo je točno leto

    3. ekon. čist; neto:
    utile netto čisti dobiček

    4. pristen, brez tujih primesi (vino)

    B) avv. jasno, odkrito:
    dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno

    C) m čisti, neto znesek
  • orolōgio m (pl. -gi)

    1. ura (naprava):
    orologio digitale, numerico digitalna ura
    orologio solare sončna ura
    orologio a sabbia peščena ura
    orologio a pendolo nihalna ura
    orologio a sveglia ura budilka
    orologio elettrico električna ura
    orologio da polso ročna ura
    orologio da tasca žepna ura
    orologio di precisione precizna ura, kronometer
    orologio da controllo kontrolna ura
    un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
    essere un orologio pren. biti kot ura natančen
    funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno

    2. biol.
    orologio biologico biološka ura
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • ragguaglio m (pl. -gli)

    1. primerjanje, primerjava; vzporejanje

    2. (natančno) obvestilo, poročilo:
    dare ampi ragguagli (su) natančno poročati, obveščati (o)
  • vaglio m (pl. -gli)

    1. rešeto:
    vaglio a mano, meccanico ročno, strojno rešeto
    vaglio per la ghiaia, per il grano rešeto za gramoz, za žito:
    gettare l'acqua nel vaglio pren. nositi vodo v morje, početi kaj jalovega
    passare al vaglio rešetati (tudi pren.)

    2. pren. rešetanje, natančen pregled:
    fare un vaglio skrbno izbrati
    passare, sottoporre al vaglio qcs. kaj natančno prerešetati, pretresti
  • vicino

    A) agg.

    1. bližen, soseden:
    case vicine sosedne hiše
    parente vicino pren. bližnji sorodnik
    stati vicini sosedne države

    2. bližen, ki je blizu:
    essere vicino a partire pripravljati se na odhod
    essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

    3. pren. soroden, podoben

    B) m (f -na) sosed, soseda:
    essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

    C) avv. blizu, poleg:
    da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
    conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
    farsi vicino približevati se

    Č) prep. vicino a

    1. zraven, blizu:
    ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

    2. pri:
    vicino a Gorizia pri Gorici
  • zēro

    A) agg.

    1. nič:
    il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

    2. nič, ničti:
    crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
    grado zero ničta stopnja
    l'ora zero ura nič; polnoč

    B) m

    1. nič, ničla:
    alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
    cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
    prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
    segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
    spaccare lo zero pren. natančno izračunati
    sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

    2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
    ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
    avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

    3. fiz. nič, ničla:
    zero assoluto absolutna ničla
    essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

    4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

    5. (znak) nič, ničla

    6.
    zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
    gli zero zero sette del fisco davčni vohljači