dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
Zadetki iskanja
- disprezzare
A) v. tr. (pres. disprēzzo)
1. zaničevati, prezirati; omalovaževati, ne ceniti
2. ne se zmeniti za kaj; mrziti
B) ➞ disprezzarsi v. rifl. (pres. mi disprēzzo) zaničevati, prezirati se - dissentire v. tr. (pres. dissēnto)
1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem
2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo - dissenziēnte
A) agg. ki se ne strinja, ki je drugačnega mnenja; oporečniški
B) m, f oporečnik - dissociare
A) v. tr. (pres. dissōcio)
1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
2. kem. razstaviti, razstavljati
B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi - dissonare v. intr. (pres. dissuōno)
1. glasba disonirati
2. pren. zveneti neubrano; ne se skladati, ne se ujemati; ne odgovarjati (čemu); ne soglašati - disubbidire
A) v. tr. (pres. disubbidisco) ne ubogati, biti neposlušen; ne spoštovati, ne izpolnjevati:
disubbidire ai genitori ne ubogati staršev
disubbidire alle leggi ne izpolnjevati zakonov
B) v. tr. pog. ne ubogati - disusare v. tr. (pres. disuso) opustiti, opuščati; ne rabiti več:
disusare un abito ne nositi več obleke - disvolere* v. tr. (pres. disvōglio) redko ne hoteti več; premisliti se
- dubitare v. intr. (pres. dubito)
1. dvomiti:
dubitare della verità di un'affermazione dvomiti v resničnost trditve
non dubitare che biti prepričan, da
2. ne zaupati, dvomiti:
dubitare di se ne zaupati vase
3. bati se - escludere*
A) v. tr. (pres. escludo) izključiti, izključevati, ne pripustiti, ne priznati, izvzeti:
escludere le circostanze attenuanti ne priznati olajševalnih okoliščin
tutti i colori mi piacciono escludendo il rosso všeč so mi vse barve razen rdeče
B) ➞ escludersi v. rifl. (pres. mi escludo) izključevati se:
i contrari si escludono nasprotja se izključujejo - fallire
A) v. intr. (pres. fallisco)
1. spodleteti, ne uspeti:
fallire in un'impresa spodleteti pri podjetju, podvigu, načrtu
2. razočarati, izdati, izneveriti se:
fallire alle aspettative izdati pričakovanja, izneveriti se pričakovanjem
3. propasti, priti na boben, bankrotirati, doživeti polom
B) v. tr. zgrešiti:
fallire il bersaglio zgrešiti cilj - fregare
A) v. tr. (pres. frego)
1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči
2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro
B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)
1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga
2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar! - ignaro agg.
1. neveden, ki ne ve
2. knjižno neuk; ignorantski:
ignaro dell'arte ki nima pojma o umetnosti - ignorare v. tr. (pres. ignōro)
1. ne vedeti, ne poznati
2. ignorirati, ne meniti se (za); podcenjevati - illacrimabile agg. knjižno ki ga ne gre objokovati
- immeritevole agg. (indegno) nevreden; ki ne zasluži:
immeritevole di perdono ki ne zasluži odpuščanja - impaziēnte1 agg.
1. knjižno nepotrpežljiv, ki ne trpi:
essere impaziente di freno ne trpeti zavor, ovir
2. nestrpen, jezljiv, živčen:
essere impaziente coi figli ne imeti potrpljenja z otroki
3. nestrpen, neučakan:
sono impaziente di partire nestrpno čakam odhod - imperforabile agg. ki se ne da preluknjati
- imponderabile agg.
1. netežen, netehtljiv, kar se ne da stehtati; imponderabilen
2. pren. nedoumljiv