altalenare v. intr. (pres. altaleno)
1. gugati se
2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo
Zadetki iskanja
- analogia f
1. analogija; podobnost:
è evidente l'analogia fra le due opere podobnost med obema deloma je očitna
2. jezik nalika, analogija - annaspare
A) v. intr. (pres. annaspo)
1. kriliti, grabiti z rokami po zraku
2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati
3. pren. zmesti se, zaplesti se:
annaspare nel parlare zmesti se med govorom
B) v. tr. naviti, namotati - annoverare v. tr. (pres. annōvero) šteti, prištevati:
lo annovero tra i miei più cari amici štejem ga med svoje najdražje prijatelje - appiccicare
A) v. tr. (pres. appiccico)
1. prilepiti, nalepiti:
appiccicare un francobollo nalepiti znamko
2. pren. primazati, vzdeti:
appiccicare uno schiaffo primazati klofuto
appiccicare un soprannome dati, prilepiti vzdevek
B) v. intr. lepiti se, biti lepek:
il miele appiccica med je lepek
C) ➞ appiccicarsi v. rifl. (pres. mi appiccico) lepiti se, obesiti se (tudi pren.):
è un noioso che si appiccica a tutti sitnež je, ki se obesi na vsakogar - ascendēnte
A) agg. dvigajoč se, rastoč:
scala ascendente glasba rastoča lestvica
dittongo ascendente rastoči dvoglasnik
B) m
1. vpliv, ugled, avtoriteta:
avere un forte ascendente sugli alunni uživati veliko avtoriteto med učenci
2. astr. ascendent, podznak
3. pravo prednik - ascrivere* v. tr. (pres. ascrivo)
1. prišteti, prištevati; uvrstiti, uvrščati; vpisati; dodati:
ascriversi fra i soci sostenitori vpisati se med podporne člane, postati podporni član
2. pripisati, prisoditi, šteti:
ascrivere qcs. a lode di qcn. šteti komu kaj v čast - asino
A) m
1. zool. osel (Equus asinus)
2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
asino risalito obogateli kmetavzar
PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak
B) agg. redko neveden, neotesan, bedast - attinēnza f
1. zveza, odnos:
non c'è attinenza tra ciò che dici e ciò che fai med tem, kar govoriš, in tem, kar delaš, ni nobene zveze
2. sorodstvena, prijateljska vez
3.
attinenze pl. pritikline, aneksi:
ho venduto il podere e le relative attinenze prodal sem posestvo s pripadajočimi pritiklinami - attrito m trenje (tudi pren.):
vi è fra loro un certo attrito per questioni d'interesse zaradi interesov je med njima nekakšno trenje - avvampare v. intr. (pres. avvampo)
1. vneti se, razplameneti se, goreti (z močnim plamenom), razgoreti se:
fra la sterpaglia è avvampato un gran fuoco med suhljadjo se je vnel močen ogenj
2. vžgati se; zardeti, pordeti (tudi pren.):
avvampare per la vergogna, dalla collera pordeti od sramu, od jeze - ballare
A) v. intr. (pres. ballo)
1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami
2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti
3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala
4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence
5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem
B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati - barcamenarsi v. rifl. (pres. mi barcameno) spretno ravnati, previdno krmariti, lavirati, znajti se:
riesce a barcamenarsi fra l'ufficio e la casa spretno krmari med delom v pisarni in domom - beato
A) agg.
1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil
2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija
B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena - bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - bilanciare
A) v. tr. (pres. bilancio)
1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti
2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke
3. držati, ohranjati v ravnotežju
B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim
C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama - bilico m (pl. -chi) ravnotežje; pren. negotovost:
tenere in bilico držati v ravnotežju, v negotovosti
in bilico tra la vita e la morte pren. v negotovosti med življenjem in smrtjo; ponte a bilico železn. mostna tehtnica - boccone m
1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko
2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem
3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline
4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - cacciare
A) v. tr. (pres. caccio)
1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati
2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami
3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo
4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati
B) v. intr. iti na lov
C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril?